|
|
|
Največjo globino morja 10994m lahko najdemo v Marijanskem jarku v Tihem oceanu.
Za primerjavo najnižja točka Jadrana je 1233m, Slovenskega morja pa le 38m in se imenuje podvodni Triglav.
Marijanski jarek je najnižja točka površja zemljine skorje in leži v bližini otočja Guam, nekje na sredini med Japonsko, Filipini in Indonezijo.
Tlak na dnu Marianskega jarka znaša 1086 barov.
Na to točko so se spustili do zdaj le 3 ljudje.
Prvi potop je bil že leta 1960, drug 2012 in tretji 2019.
Največ življenja v morju je v priobalnem pasu, kjer so na globini do 5m vsi večji in lepši koralni grebeni in tudi barve se do te globine še ne popačijo.
Nad globino 5m sta bolj vidni le še modra in zelena barva.
Svetloba prodre nekje do 200m in v tem pasu se še ustvarja fotosinteza.
V pasu od 200 do 1000m prodre le še nekaj svetlobe, temp. pa se gibljejo med 4 n 15C.
Pod 1000m pa svetlobe praktično več ni, a kljub temu na globini pod 1000m prebiva še 17650 različnih vrst morskih živali.
Te živali, večinoma nevretenčarji so se morali prilagodit na izjemno težke razmere, ki se pojavljajo na tej globini in to so temp. v bližini 0C, visokemu pritisku ter življenju brez svetlobe. Edina vidna svetloba je tista, ki jo naredijo bitja sama. To se imenuje bioluminisenca, kjer se pretvori kemična energija v svetlobo, brez prisotnosti toplote.
S svetlobo se morska bitja v trdi temi sporazumevajo, saj na tak način iščejo partnerja.
S svetlobo pa prav tako na različne načine iščejo plen ali pa se zaščitijo pred plenilci.
Temp. morja v teh globinah dosežejo ponekod tudi do -1C, a voda ne zmrzne zaradi soli.
Morska voda zmrzne šele pri -2C.
Morska bitja so se na te ekstremen pogoje prilagodile tako, da imajo njihove membrane in proteini strukturo prilagojene za visokemu pritiske, upogljive beljakovine in nenasičene membrane pa ob nizkih temp. ne otrpnejo.
Kisika je na teh globinah dovolj za preživetje, saj mrzla voda raztopi več kisika, kot topla, slanost pa je nižja, kot na površini, oziroma v topli morski vodi.
Hrana v globinah nad 1000m so ponavadi odpadki od živalih, ki živijo višje ali kakšne odmrle živali, ki potonejo nižje ter prilagoditev določenih organizmov da se prehranjujejo z metanom, nafto in žveplom.
Morski organizmi, ki živijo v globinah morja so naslednji:
RIBE:
-Psychrolutes marcidus - Blobfish se ji je prijel naziv najgrša riba na svetu.
Riba je sestavljena iz želatinaste snovi, kar ji omogoča lebdenje v vodi, saj je brez mišic.
-Orjaška jermenovka spada med najdaljšo ribo kostnico na svetu, saj lahko doseže tudi do 12m v dolžino. Riba nima zob in se prehranjuje z planktonom, rakci, ribami in meduzami.
-Stomias boa - Scaly dragonfish ima velike oči in ogromna usta ter ima na sebi številne svetilne organe.
-Chlamydoselachus anguineus - Ovratničarski šesteroškrgar je morski pes podoben jegulji in zraste do 200cm. Ima šest parov škrg in v ustih 300 ostrih igličastih zob.
Telo je podobno jegulji, rep pa ima isti kot njegovi sorodniki iz družine morskih psov.
Hrani se majhnimi morskimi psi in lignji, plen pa golt podobno kot kače.
-Anarhichas lupus - Ostrigar ali morski volk zraste do 150cm in je znan po tem, da ustvarja naravno sredstvo proti mrazu, da ohranijo temp. svoje krvi v zelo hladnem okolju.
-Anoplogastridae - Čekan je riba zelo dolgimi zobmi, zaradi katerih ne more zapreti ust in živi v globini tudi do 5000m.
-Angler fish - Riba z lučko je riba podobna zgornji vrsti, razlikujeta se pa le v tem da ima ta vrsta na peclju na glavi lučko s katero privablja plen.
OŽIGALKARJI:
-Aequorea victoria - Kristalna meduza
-Pelagia noctiluca - Mesečinka meduza ima rdeč klobuk premera do 5cm in lahko ima tudi do 10m dolge lovke, na katerih so ožigalke, ki sprostijo strup, ko se meduza brani ali pa išče plen. Živi v Atlantiku in Sredozemskem morju in je velikokrat prisotna tudi v Jadranskem morju. So dvospolniki.
-Sea pansy - Morska mačeha
-Pennatularia - Morska peresa
-Scyphozoan - Jellyfish - Meduza je ena izmed večjih meduz, ki lahko v določenih primerih zraste do 2 premera klobuka…v povprečju pa so nekje do 40cm.
Čeprav te vrste meduz izgledajo vizualno zelo velike, nimajo ne glave in ne kosti in so 98% sestavljene iz vode.
-Cyanea capilata - Leva leva griva meduza je največja meduza na svetu z premerom klobuka 2,3m in dolžino lovk 36,5m.
-Tiburonia granrojo - Meduza velikanka lahko doseže premer klobuka tudi do 3m, a nima dolgih nitastih lovk, temveč kratke mesnate lovke.
-Ctenophora - Rebrača ima želatinasto telo in zraste do velikosti 1m, ime so pa dobile po vrstah migetalk, ki so podobna rebram in z njimi plavajo.
MEHKUŽCI:
-Orjaška pacifiška hobotnica je največja vrsta hobotnic.
V poprečju zraste do velikosti 5m in teže nekje do 50kg, največji primerek pa je meril v dolžino 9,1m in tehtal 272kg.
Zaradi svoje velikosti so sposobne ubiti tudi morske pse.
Iz Avstralije pa prihaja zgodba, da je orjaška hobotnica celo napadla nekega župnika, ki je ob obali lovil ribe.
-Hobotnica dumbo ime precej nenavadno obliko in zaradi plavuti na vrhu telesa, s katerimi se premika, kot slonček Dumbo je dobila svoje ime. Zraste do velikosti 1,8m in doseže težo do 6kg.
-Vampyroteuthis infernalis - Vampirski ligenj v dolžino zraste do 30cm. Po temni obarvanosti telesa, rdečih očeh in sprednjem delu telesa, ki deluje kot plašč je dobil tudi svojo značilno ime. Živi v globinah tudi do 3000m.
RAKI:
-Kiwo hirsuta - Jetijev rak ne spada ravno med večje morske organizme, saj je velik le 15cm, a ima na kleščah, ki predstavljajo tudi večji del telesa svilene ščetine in zato je dobil tudi takšno ime. Odkrili so ga komaj leta 2005 v južnem Tihem oceanu.
-Bathynomus giganteus - Orjaški enakonožec je še najbolj podoben kakšnemu hrošču, le da je od navadnih kopenskih hroščev dosti večji, saj zraste kar do 60cm in tehta do 1,3kg in ga v raznih restavracijah v Aziji strežejo kot specialiteto.
|