|
|||||||||||||||
|
|
Voda je kemijska spojina z kemijsko molekulo H2O. Vodo najdemo skoraj povsod na Zemlji in je potrebna za vse znane oblike življenja. Okoli 70 % zemljine površine je prekrito z vodo. MORJA Ocean pomeni grško Okeanós - veliko morje in je velika vodna površina, ki prekriva tri četrtine površja zemlje. Arhipelagi razdeljujejo vso slano vodo povezano med sabo v pet oceanov: - Tihi ali Pacifiški ocean - 50%, - Atlantski ocean - 26%, - Indijski ocean - 21%, - Antarktični ocean ali Južni ocean - 6% - Arktični ocean ali Severni ocean - 4%, PLIMOVANJE Za vsa morja je značilno plimovanje, ki se izvede 2 krat na dan, torej vsakih 6ur in 12min Na plimovanje vpliva gravitacija lune, njena moč pa je odvisna od ostalih dejavnikov, kot so zračni pritisk veter, temperaturne razlike, letni čas, konfiguracija obale…itd. Plima pomeni visoko vodo, oseka pa nizko. Največja razlika v metrih je izmerjena v zalivu Fund (Severna Amerika, bližina Montreala) kjer doseže med 15-20m )oktobra 1869 je dosegla celo 21,6m) v Evropi v Angliji kjer doseže 13-16m, na Jadranu pa je največja razlika dobrih 100cm. Na visoko plimo pri nas poleg že vseh omenjenih dejavnikov, pomembno vplivajo tudi meteorološki dejavniki. Če je zračni tlak nizek, je nad nami manj zraka in gladina vode je posledično višja, višjo plimo imamo zato v času ciklona na Severnem Jadranu. Padec tlaka za en milibar povzroči zvišanje morske gladine za en centimeter. Če v tem primeru piha še jugo, ki potiska vodo proti severu, lahko morje poplavi nižje predele obale. Po podatkih Agencije za okolje je bila najvišja plima zabeležena pri nas leta 1969, ko je gladina morja dosegla 394 centimetrov in je bila več kot meter in pol nad srednjim nivojem. VALOVANJE Valovanje nastane zaradi vetra. Od vrste in jakosti vetra ter oblike morskega dna je odvisno, kakšni bodo valovi. Stalni veter povzroča enakomerne dolge valove, sunkovit veter pa kratke in odsekane. Najvišji valovi so v plitvejših morjih in ne na odprtih oceanih. Največji do sedaj zabeležen val je bil visok 34m, v Evropi so pa najvišji valovi na plaži Praia do Norte (Portogalska), na katerih tudi deskajo, Jadran 10,87m (otok Sv. Andrija 12.11.2019) Višina valov je odvisna od: -trajanja vetra -hitrosti vetra -oblike morskega dna -razdalje vala MORSKI TOK Morski tok pomeni gibanje morske vode. Tokovi nastajajo zaradi razlik: -v temperaturi -slanosti morske vode -sprememb v zračnem tlaku -plimovanja -stalnih vetrov Na severni polobli se tokovi usmerjajo v desno, na južni pa v levo. Poznamo tople in hladne morske tokove in ti izjemno vplivajo na razvoj podnebja. SLANOST MORJA Morje je slano zato ker reke v morje vnašajo različne rudninske snovi in minerale ter mikro in makro elemente, ki jih na poti do pobirajo po zemlji in kamninah po katerih se pretakajo Največ je natrija in klora ter še magnezija, kalcija in kalija. Povprečna slanost morja je 35promilov, razlike v slanosti morja so ponekod kar velika: Mrtvo morje - 270 Sueški zaliv - 43 Rdeče morje - 40 Jadransko morje - 38,3 Sredozemsko morje - 37,4 Atlantski ocean - 35,4 Indijski ocean - 34,8 Tihi ocean - 34,5 Črno morje - 15 do 18 Baltsko morje - 8 Finski zaliv - 1 Najbolj slano jezero na svetu je jezerou Assal pri mestu Džibuti (Afrika). Slanost je kar 350, oziroma 35% in ob obali se dela kar krhka skorja soli. Jezero se imenuje tudi beli diamant in je zaradi turkizne vode priljubljena turistična točka. Leži pa na morski višini -155m. Najbolj slano vodo na svetu pa je možno najti v jezeru Don Juan (Antarktika) in voda ima kar 671 promilov. "Jezero", ki je veliko le 100*300m ter globoko v povprečju le 10cm, zaradi visoke koncentracije soli nikoli ne zmrzne, čeprav se temp. spustijo tudi pod -50C. BARVA MORJA Barva morja je odvisna predvsem od količine sprejete in razpršene sončne energije, globine morja in rastlinstva na dnu ter kamninske podlage. Barvo morja spreminjajo mikroorganizmi, razni delci in druge snovi, ki morje obarvajo v določeno barvo. Sinje modro morje je tisto v katerem je malo rastlinskih mikroorganizmov. Zelena voda je znak, da je v vodi velika prisotnost planktona, ki odbija zeleno svetlobo, ker je ne potrebuje za razvoj. Barvo morja pa določa na žalost tudi onesnaženost. JEZERO jezero je velika stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno. Na svetu je približno 5 milj. Jezer. Več kot 60% vseh jezer leži v Kanadi. Največja jezera na svetu: 1.Kaspijsko morje (EU/Azija) - 371000km2, 1025m globina 2.Lake Superior (S.Amerika) - 82414km2, 406m globina 3.Jezero Victoria (Kenija) - 69485km2, 80m globina 4.Huronsko jezero (S.Amerika) - 59596km2, 229m globina 5.Jezero Michigan (S.Amerika) - 58016km2, 281m globina 6.Tanganyka (Afrika) - 32893km2, 1470m globina 7.Bajkalsko jezero (Sibirija) - 31500km2, 1642m globina To je najčistejše jezero in predstavlja 20% svetovnih rezerv tekoče sladke vode in je hkrati tudi najgloblje jezero na svetu. 8.Jezero Big Bear (Kanada) - 31080km2, 446m globina 9.Jezero Nyasa (Afrika) - 30044km2, 706m globin 10.Veliko suženjsko jezero (S.Amerika) - 28930km2, 614m globina REKA Reka je velik naravni vodni tok. Najdaljše reke na svetu: 1.Nil (Afrika) - 6690km 2.Amazonka (J.Amerika) - 6387km 3.Jangce (Kitajska) - 6380km 4.Misisipi (Amerika) - 6270km 5.Jenisej (Rusija) - 5550km 6.Ob (Rusija) - 5550km 7.Huang He (Kitajska) - 4667km 8.Amur (Kitajska) - 4368km 9.Kongo (Afrika) - 4371km 10.Lena (Rusija) - 4260km Najdaljše reke v Evropi: 1.Volga - 3690km 2.Donava - 2850km 3.Ural - 2400km 4.Dnjeper - 2290km 5.Don - 1800km 6.Pechora - 1800km 7.Ren - 1320km 8.Visla - 1047km Najdaljše reke v Sloveniji: 1.Sava 218 km - v celoti 940 km (brez Save Dolinke: 174 km) 2.Drava 142 km - v celoti 725 km 3.Kolpa 118 km - v celoti 292 km 4.Savinja 95 km 5.Soča 95 km - v celoti 137 km 6.Mura 91 km - v celoti 465 km 7.Krka 93 km 8.Sotla 88 km 9.Dravinja 70 km 10.Ledava 68 km - v celoti 76 km |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 6.10.2024, 13:18:52 | obiskovalec številka: 6940659 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |