aqua-ro-design
Domov O podjetju Naše delo Ponudba Galerija slik Nasveti
Aktualne novice Aktualne cene Akvarij.com na Facebook-u
www.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com
 
NASVETI
  SLADKOVODEN AKVARIJ - OSNOVA
  SLADKOVODNI AKVARIJ - OPREMA
  MORSKI AKVARIJ - NAČRTOVANJE, IZVEDBA
  MORSKI AKVARIJ - OPREMA
  OKRASNI RIBNIK - OSNOVA
  OKRASNI RIBNIK - OPREMA
  SOBNE IN ZUNANJE FONTANE
  KORISTNE SPLETNE POVEZAVE
  STROKOVNI ČLANKI
  VI VPRAŠUJETE - MI ODGOVARJAMO
  LEKSIKON SLADKOVODNIH RASTLIN
  LEKSIKON SLADKOVODNIH RIB
  LEKSIKON MORSKIH RIB
  LEKSIKON MORSKIH KORAL
  LEKSIKON MORSKIH NEVRETENČARJEV
  LEKSIKON JADRANSKIH MORSKIH ORGANIZMOV
  LEKSIKON RIBNIŠKIH RASTLIN
  SLOVENSKE VODE
  ZGODOVINA VREMENA - MARIBOR in SVET
  MALE ŠALE
  NASVETI NAŠIH BABIC
  MAURITIUS blog by ROBERT LEITINGER
  TAJSKA PART1 blog by ROBERT LEITINGER
  MALDIVI blog by ROBERT LEITINGER
  DOMINIKANSKA REPUBLIKA blog by ROBERT LEITINGER
  EGIPT blog by ROBERT LEITINGER
  KANARSKI OTOKI blog by ROBERT LEITINGER
  TAJSKA PART 2 blog by ROBERT LEITINGER
  FILIPINI blog by ROBERT LEITINGER
  MALEZIJA - TAJSKA blog by ROBERT LEITINGER
  UGODNO IN VARNO PO SVETU - kako najugodneje potovati
  SVETOVNI DAN...
  NEVARNI MORSKI ORGANIZMI
  TEČAJ ZA POTALJANJE
  TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA
ISKANJE PO PORTALU
VREME PO SLOVENIJI
PREDSTAVITEV TUJI JEZIKI
   
NAGRADNI IZBOR
PRIJAVNICA za NAJLEPŠI RIBNIK in NAJBOLJ NORO DOBRO FOTOGRAFIJO 2012
ANKETA
Zanimam se za:








predhodne ankete
 
eNoviceENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
 
 
  STROKOVNI ČLANKI IN INTERVJUJI O RIBNIKIH TER AKVARIJIH ZA RAZNE SLOVENSKE REVIJE!

Letno napišemo kar nekaj različnih strokovnih člankov za različne Slovenske revije in časopise!


REVIJA JANA - JUL.2008!
Vprašanja za revijo Jana o ureditvi ribnika doma:

1.Kako se doma na vrtu lotiti urejanja manjšega, okrasnega ribnika?

Za izgradnjo ali ureditev okrasnega vrtnega ribnika potrebujemo prvo idejo, kakšen vodni motiv želimo imeti v svojem vrtu. Vsekakor se mora ribnik ustrezno vklopiti z ostalo okolico, kar pomeni da je vodni motiv primerno velik glede na dvoriščni prostor, saj končno celoto tvori tudi brežina ob ribniku, ki mora biti prav tako primerno zasajena z vodnimi in obvodnimi rastlinami in grmovnicami.
Prav tako je zelo zaželeno, da si na spletu ali v knjižnici poiščemo vsaj nekaj osnovnih podatkov o bodočih prebivalcih in naš delček narave uredimo tako ali vsaj podobno, kot je narejen tudi v naravi.

1.a.Kje je primerno mesto na vrtu za tak manjši ribnik, denimo s premerom en do dva metra?

Ribnik ne smemo postaviti na zelo sončno in zelo senčno stran. Preveč sonca prinese v ribnik veliko alg, preveč senčna stran pa vpliva na ne uspevanje vodnih rastlin (predvsem cvetočih). Ribnik naj bo nekje v bližini terase, balkona, vrtne ute, skratka tam kjer bo služil svojemu namenu, kjer bomo lahko ob "čevapčičih in pijači" uživali v vodnih efektih. Če že mora biti na soncu, lahko preveliko količino sončnih žarkov rešimo z primerno zasaditvijo obvodnih grmovnic in dreves. Pri tem pa ne smemo pretiravati, da ne bo jeseni ribnik prekrit z listjem, pa tudi iglice so zelo moteče za delovanje črpalk.
Za vse vraževerne pa naj bo ribnik postavljen tako, da bo vodni slap ali potok tekel k hiši, saj to baje prinaša srečo.
Pri velikosti bi lahko dejal, da večji kot bo ribnik manj bo z njimi težav.
Ribnik naj bo velikosti vsaj 2*2m globine 1m.

2.Kaj osnovnega potrebujemo za izdelavo manjšega ribnika na vrtu? Brez česa ga raje ne postavljajmo?

Osnovo v ribniku kot že rečeno predstavlja prvo ideja in ko imamo na mizi idejo in načrt, se prvo izvede izkop, navadno v treh nivojskih razredih. Nato položimo v izkopano jamo podlogo iz filca in nato še folijo. V folijo, oziroma jamo, nalijemo vodo in vanj položimo glavno črpalko, ki bo skrbela za čisto vodo. Črpalko povežemo preko cevi z filtrom, ki je ponavadi izven vode. Vmes med črpalko in filter (na suhem) zmontiramo še uv-napravo, kar pomeni da črpalka potiska vodo iz ribnika skozi uv-napravo in nato v filter katerega glavni namen je, da s svojimi filtrirnimi materiali mehansko in biološko očisti vodo. Vodni curek, ki prihaja iz filtra, nato usmerimo še v majhen tolmunček, v katerega posadimo izbrane rastline, kar tvori rastlinski filter in vse skupaj podložimo z folijo in usmerimo tako, da nam voda teče nazaj v ribnik.
UV-naprava je vse bolj stalen element ribniških osnov. Namen uv-naprave je uničevanje mikroorganizmov in bakterij, iz katerih bi se naj razvile alge ter vzpostavljanje biološkega ravnovesja. Sistem deluje sila preprosto, saj potuje voda na eni strani v stekleno ohišje, ki je osvetljeno z uv-žarnico. Voda se osvetli, bakterije odmrejo in na drugi strani potuje voda iz ohišja in nato v filter.
Robove folije obložimo z kamni in čez 10. do 14. dni zasadimo prve vodne rastline in naselimo prve ribe.
To predstavlja najbolj enostavno izvedbo ribnika in osnovo brez katere ribnik daljnoročno ne bo normalno in stabilno deloval.
Kot dodatek pa še lahko v ribnik namestimo kakšno črpalko za vodomet, slap ali potok ter si za večerno romantično vzdušje omislimo kakšno podvodno lučko.

3. Kako uredimo dotok vode in vse, kar je povezano z njo?

Ribnik se polni le ob njegovi izgradnji in ob kasnejših servisih, kjer menjamo del vode, drugače pa v ribniku kroži ista voda.

4. Kakšne ribe imamo lahko v takem ribniku? Katere vrste?

V ribnik lahko naselimo hladnovodne ribe, ki so dovolj odporne, da bodo preživele vse štiri letne čase.
Med te vrste spadajo zelo pisane vrste zlatih rib ter okrasni japonski koi krapi.
Seveda pa lahko dodamo tudi naše slovenske avtohtone vrste, a jih zaradi ne izrazitih barv odsvetujem in so prav tako zelo redki prebivalci manjših okrasnih ribnikov.

5. Kakšna pravila obstajajo glede kombiniranja različnih vrst rib?

**** Z ozirom, da imamo v ribniku le dve vrsti rib in ker se ujemata mislim, da to vprašanje ni tako pomembno.****


6. Kako skrbimo za ribe v malem ribniku vseh letnih časih?

Čeprav je v in ob ribniku ogromno hrane (insektov in alg) je zaželeno, da ribe hranimo z primerno hrano. Hranjenje ni potrebno ravno vsak dan, tako kot moramo biti na to pozorni pri akvariju, a je hranjenje za gospodarja ribic prav tako zelo velik dogodek, saj se ribniške ribe tako udomačijo, da jedo hrano kar z roke.
Pri tem moramo biti edino pozorni na podatek, da so ribe zelo različno dovzetne za hrano, na kar pa v zelo veliki meri vpliva temp. vode, ki mora biti vsaj nad 10C, da je ribam potrebno dodati hrano.
Pravilo dveh minut, je v tem primeru najbolj idealno in pomeni, da ribam dodajamo tak odmerek hrane, da ga pojedo v roku dveh minut.
Torej z ribami in ribnikom recimo od novembra in do marca nimamo nobenega dela. Izklopimo vse naprave ter na vsak način rib ne smemo hraniti.

7. Kako vzdržujemo tak ribnik? Kako ga čistimo?

Ob ribniku imamo zelo malo opravil, a se moramo vseeno zavedati, da ribnik predstavlja del živega biotopa, ki ga je potrebno nadzirat in delno tudi vzdrževat.
Koliko truda bomo vložili v naš vodni motiv je odvisno tudi od vsakega posameznika, nekako pa so naše dolžnosti sledeče:
-dnevno hranjenje pri temp. vode nad 10C
-tedenski nadzor tehnične opreme, predvsem pretoka vode
-mesečne meritve vode, dekorativni obrez vodnih rastlin ter po potrebi čiščenje filtra
-spomladanski in jesenski malce večji servis ribnika, kjer menjamo tudi del vode

8. Kakšne vodne rastline (nekaj primerov) so primerne za zasaditev v ali ob tak ribnik?

Vodne rastline delimo na več skupin:
-hitro in zelo bujno rastoče rastline (Rumex Hydrolapathum, Typha, Carex Nigra, Juncus Effusus,….), ki so primerne predvsem za rastlinski filter, saj s svojo hitro rastjo iz vode nase vežejo ogromno mikroorganizmov in bakterij iz katerih bi nastajale alge
-manjše cvetoče rastline (Arum Italicum, Caltha Palustris, Calla Palustris, Lobelia Siphilitica, razni irisi,…) , ki dodajo svoj delček v mozaiku celotnega videza ribnika. Obe vrsti rastlin imata v vodi le korenine, medtem ko so listi in cvetovi rastlin izven vode
-plavajoče rastline (Pistia Stratiotes, Salvinia Natans, Trapa Natans,…), ki prosto plavajo na vodi in v vodo molijo le rastline, so poleg lokvanja zelo koristne, saj dajejo ribniku in predvsem ribam v toplih poletnih mesecih zelo potrebno senco
-rastline (Ceratophyllum Demersun, Hippurus Vulgaris, Potamogeton Natans,…), ki so v celoti potopljene v vodi in dajejo vodi kisik
-lokvanj (Nymphaea) ki pa s svojimi cvetovi daje piko na i. Med to vrsto bi lahko uvrstili tudi Nuphar Lutea ali rumeni blatnik

Pri rastlinah je potrebno poudariti tudi pravilno zasaditev.
Rastline posadimo v temu primerne košare, kjer na dno in ob stene košare nasipamo zemljo - ilovico, na sredino pa posebno zemljo za vodne rastline, ki je polna gnojila in v njo zasadimo rastlino. Vse skupaj pokrijemo z ilovico in drobnim kamenjem. Ilovico uporabimo, da zaščitimo zemljo za vodne rastline, ki je zaradi velike koncentracije humusa precej lahka, kamne pa zaradi eventuelne prisotnosti koi krapov, ki radi rijejo po zemlji. Tako pripravljene košare spustimo na tisto globino ali tisto stopničko, ki je primerna za vsako posamezno rastlino.


******************************************************************

REVIJA JANA - JAN.2009!
Morska akvaristika

1. Kako se morski akvarij razlikuje od sladkovodnega in kaj je zanj značilno?

Razlik je kar nekaj in sicer, če jih opišem na zelo kratko:
1. v ceni (morski je dražji)
2. v število naprav in opreme (morski jih ima več)
3. v lepoti in atraktivnosti organizmov (morski jih ima neprimerno več in so prav tako nepopisno lepši)
4. v času priprave osnovnega biotopa (morski biotop se ustvarja dlje)
5. v videzu celotnega akvarija (morski je neprimerno bolj atraktiven)
6. v vzdrževanju (morski zahteva sicer malce več znanja, a manj vzdrževanja)
7. v velikosti (morski akvarij bi naj bil večji)
8. v pripravi vode (morski potrebuje seveda morsko vodo)

2. Kako skrbimo in negujemo morski akvarij?

Morski akvarij, kakor tudi vsaka druga "domača žival" potrebuje svojo nego.
Nego morskega akvarija lahko razdelimo na:
-dnevno nego, ki zajema hranjenje rib ter kontrolo opreme
-tedensko nego, ki zajema dodajanje sredstev - hrane za morske organizme in čiščenje stekla
-mesečno nego, kjer moramo menjati vsaj 10% vode in izvedemo osnovne meritve vode
Pri tem ostane tako dolgo dokler je z akvarijem, vodo in z morskimi organizmi vse v najlepšem stanju, v kolikor pa ni, potem pa je potrebno prej posredovati.

3. Kakšno opremo potrebujemo za morski akvarij? Kaj je treba namestiti v tak akvarij? In kakšne pogoje je treba imeti?

Število naprav v morskem akvariju je odvisna predvsem od želj posameznika po bodočih morskih naseljencih ter vloženih sredstev v morski akvarij
Pri izdelavi ponudbe se ponavadi prvo ponudi osnovna oprema brez katere akvarij sigurno ne bo normalno deloval, kot dodatek pa tista oprema, ki sicer ni nujno potrebna, a za manj vzdrževanja, bolj stabilen biotop sigurno zelo zaželena.

Med osnovo spada:
-akvarij velikosti vsaj 200l
-močan zunanji filter (po možnosti odprt filtrirni sistem, manj priporočen zaprt)
-penilec, ki ima svojo črpalko
-poleg normalne osvetlitve akvarija, še obvezno modro luč (zaželeno vsaj T5 osvetlitev ali pa HQI)
-živo kamenje
-manjša plast koralnega peska in lomljenih školjk (max. 1 cm)
-sredstva za pripravo vode in dodatki za morske organizme (jod, stroncij, calcij, plankton,...)

Med dodatke pa spadajo:
1. luna + magnet za čiščenje stekla
Luna se preko časovnega stikala vklopi ponoči in ponazarja v naravi luno, na katero je vezanih kar nekaj procesov v morski akvaristiki (klovni se izležejo iz iker 5 dan po polni luni).
Obojestranski magnet pa služi za "suho" čiščenje in odstranjevanje alg tudi na notranji strani stekla akvarija brez da si zmočimo roko.
2. črpalke za valove, oziroma za ustvarjanje različnih tokov ustvarjajo preko nadzorne enote v akvariju različne tokove vode, ki so zelo pomembni za preživetje marsikaterega nevretenčarja in korale
3. kalk reaktor in nitrit reduktor je naprava, ki odstranjuje nitrat in dodaja v akvarij kalcij.
4. ozon + avtomatika je sestavljen iz ozonske naprave, ki ustvarja ozon o3 in ga preko komandne enote in merilne sonde kontrolirano pošilja v penilec.
Glavna funkcija ozona je bolj čista voda.
5. popolna avtomatika polnjenja akvarija, ki zajema kar 3 artikle in olajša samo dolivanje hlapeče vode ter vzdrževanje akvarija
6.Osmoza je naprava, ki pretvarja navadno vodovodno vodo v osmozno, oziroma destilirano vodo, ki je primerna za morski akvarij in za sladkovodne akvarije, v katerih plavajo ribe, ki potrebujejo zelo mehko vodo.
7. uv - naprava je zaželena pri tistih akvarijih, v katerih plavajo pretežno ribe
8. ventilatorji in hladilnik, ki skrbijo za normalno temp. vode tudi v vročih poletnih mesecih
Več kot je v akvariju nevretenčarjev ter bolj zahtevne vrste imamo, večja je tudi potreba po hladilniku.




4.Kakšne ribe imamo lahko v morskem akvariju? Nekaj vrst rib za morski akvarij? Katere so najprimernejše?

V morski akvarij lahko naselimo kar nekaj vrst ribic, a moramo prej poznati njihovo obnašanja in pogoje, ki jih potrebujejo, tako da bodo kompaktibilne ene z drugo, veliko je pa tudi odvisno od velikosti akvarija ter od opreme, ki smo jo vložili v naš projekt - morski akvarij.
Najmanjše in zagotovo najbolj odporne so ribe klovni - Amphiprion, ki so nam bolj poznane iz risanke Nemo. Med te vrste rib še spadajo razne gospice - Chrysiptera, Chromis,… in druge pisane vrste rib, ki ne zrastejo nad 12,15cm -Pseudoanthias, Gramma, Gobiodon, Nemateleotris, Ecsenius , Pseudochromis,… in so primerne za manjše akvarije z manj kvalitetno opremo.
Med večje ribe pa spadajo razni kirurgi, ki so mimogrede povedano dobili ime po svoji konici, ki jo imajo na repu plavuti in je zelo podobna skalpelu ter se z njo bojujejo za svoj obstanek.
Primerno število kirurgev - Acanthurus, Paracanthurus, Naso,… v akvarijev je le eden od posamezne vrste, saj se ne prenašajo med sabo, medtem ko so prijazni do drugih vrst rib.
Med ribe, ki jih najdemo v večini morskih akvarijev po Sloveniji še lahko uvrstim ribe iz rodu cesarčki - Pomacanthus, Pygoplites,… in pritlikavi cesarčki - Centropyge, ki so zelo lepih in atraktivnih barv.
Pritlikavi cesarčki ne zrastejo več kot 12cm in so zato primerne za manjše akvarije, za cesarčke normalne velikosti pa je značilno da so velike ribe in zato potrebujemo akvarij velikosti nad 500l - zaželeno še več.

5. Slišala sem da morski akvarij ponuja kar nekaj zanimivih morskih prebivalcev.
A nam lahko poveste kaj več o tem?

Prav ste slišali, saj nam morski akvarij ponuja kat nekaj zelo zanimivih in tudi kar precej nevarnih morskih organizmov.
Zelo zanimivo zgodbo nam ponujajo ribe iz rodu cesarčkov, kjer so mladice popolnoma drugače obarvane kot njihovi odrasli primerki. Razlog temu je, da se odrasli primerki iste vrste ne prenašajo med sabo in se tako ločijo od mladic, ki lahko, kakor tudi vse ostale ribe brez težav plavajo v istem akvariju.
Drug primer so ribe iz rodu ščetinozobk, kjer imajo mlajše ribe ob repni plavuti veliko črno piko, ki ponazarja očko in ker plenilci ribe napadajo vedno od spredaj so tako presenečeni, ko mlada ribica, nato splava v tisto smer, v katero plenilec ni mislil in tako ostanejo brez malice.
Posebno zanimivost nam nudijo morski konjički - Hippocampus, kjer očetje nosijo mladice in ne mamice.
Veliko rib, predvsem klovnske ribice, živijo v simbiozi s strupenimi lovkami raznih koral in anemon, ki jim dajejo zaščito pred večjimi ribami, ribe pa jim vračajo z hrano, ki jo ponavadi zaradi varnosti prežvekujejo v anemonah in jim tako nehote odstopijo kakšen grižljaj.
Posebno razmerje imajo bolne ribe z ribo rodu Labroides Dimidiathus in kozico Lysmata Amboinensis, ki sta tako imenovana zdravnika in z bolnih rib odstranjujeta zajedalce.
Določene vrste rib -Lactoria, Ostracion,… in morske kumare - Pseudocolochirus,… pa ko začutijo ogroženost v vodo spustijo določen strup, ki je ponavadi nevaren za ribe, medtem ko ne za ostale morske organizme.
Posebne ribe napihovalke - Arothron, Diodon,… imajo to sposobnost, da se v primeru nevarnosti napihnejo in tako preženejo plenilce.
Ribe iz rodu plamenk - Pterois in kamene ribe pa imajo zelo strupene bodice, ki so lahko nevarne tudi za človeka.
Najbolj nevarna je pa hobotnica - Hapalochlaena maculosa , ki je velika le kakor žogica za namizni tenis, zelo lepih barv, a zelo strupena in nosi v sebi eden izmed najbolj nevarnih strupov - Maculotoxin in Hapalotoxin.
In ravno zaradi tega še enkrat poudarjam, da moramo pri morskem akvariju biti podkovani z znanjem, da lahko izberemo pravilno kombinacijo morskih organizmov.
Več o tem si pa lahko ogledate na www.akvarij.com

6.Kakšne vodne rastline lahko posadimo v tak morski akvarij? Kako skrbimo zanje?

V morskem akvariju zelo težko rečemo, da imamo v akvariju vodne rastline, ampak so to korale in razni nevretenčarji, ki dajejo piko na i morskemu akvariju.
Izbira je ogromna in med te "vodne rastline" spadajo korale (mehke, trde, z polipi), razni polipi, anemone - vetrnice, ježki, zvezde, raki, kozice, kumare, …..
Pogled na morski akvarij je poseben ravno zaradi teh organizmov, saj so prečudovitih barv in oblik in ker je v morskem akvariju, kar nekaj različnih tokov, se vse malce premika in giblje.
Skrb za njih je različna, saj se jih kar nekaj prehranjuje z simbiotskimi algami zooaksanteklami, ki so pogojene z modro svetlobo, ki jo moramo obvezno vključiti v morski akvarij, nekaj jih hranimo z raznimi tekočinami, v katerih so razni elementi in služijo kot hrana, nekatere je pa potrebno hraniti tudi ročno, vsekakor je pa zelo nujna hrana v morskem akvariju plankton, ki ga dobimo v obliki tekočine.
Pri naselitvi morskih organizmov pa je potrebno kar nekaj znanja in sicer prvič, da vemo na katero mesto v akvarij jih moramo postaviti in drugič kakšne morske organizme lahko kombiniramo.
Ne smemo pa pozabiti, da nam morski podvodni svet ponuja poleg zelo atraktivnih morskih organizmov tudi nekaj precej nevarnih, ki so človeku tudi smrtno nevarni.

7.Še kakšen nasvet za tiste, ki si želijo urediti tak akvarij?

Pred leti je bil morski akvarij v Sloveniji velik tabu in izredno draga naložba, dandanes je pa že kot po finančni plati kot tudi po opremi in znanju dostopen skoraj vsakemu.
Napredna tehnika, veliko strokovnih zapisov raznih spletnih forumov ter izkušnje strokovnjakov, ki se ukvarjamo z akvaristiko dovoljuje, da si lahko vsak laik postavi ali omisli morski akvarij v svojem bivalnem prostoru ali podjetju, seveda je pa zelo zaželeno, da se tudi sam prej strokovno podkuje z znanjem, da bo delo z akvarijem lažje, pogled na akvarij pa lepši.
Oziroma, da bo akvarij služil svojemu namenu in to je sprostitev ob pogledu na neslišno gibanje podvodnega morskega sveta.


****************************************************************


REVIJA AKVARIJ - NOV.2008!

1.Kako se doma na vrtu lotiti urejanja okrasnega ribnika?

Za izgradnjo ali ureditev okrasnega vrtnega ribnika potrebujemo prvo idejo, kakšen vodni motiv želimo imeti v svojem vrtu. Vsekakor se mora ribnik ustrezno vklopiti z ostalo okolico, kar pomeni da je vodni motiv primerno velik glede na dvoriščni prostor, saj končno celoto tvori tudi brežina ob ribniku, ki mora biti prav tako primerno zasajena z vodnimi in obvodnimi rastlinami in grmovnicami.
Prav tako je zelo zaželeno, da si na spletu ali v knjižnici poiščemo vsaj nekaj osnovnih podatkov o bodočih prebivalcih in naš delček narave uredimo tako ali vsaj podobno, kot je narejen tudi v naravi.

2.Kje je primerno mesto na vrtu za postavitev ribnika?

Ribnik ne smemo postaviti na zelo sončno in zelo senčno stran. Preveč sonca prinese v ribnik veliko alg, preveč senčna stran pa vpliva na ne uspevanje vodnih rastlin (predvsem cvetočih). Ribnik naj bo nekje v bližini terase, balkona, vrtne ute, skratka tam kjer bo služil svojemu namenu, kjer bomo lahko ob "čevapčičih in pijači" ter ob prijateljih ali pa kar sami ob jutranji kavici sami v vodnih efektih.
Če že mora biti na soncu, lahko preveliko količino sončnih žarkov rešimo z primerno zasaditvijo obvodnih grmovnic in dreves. Pri tem pa ne smemo pretiravati, da ne bo jeseni ribnik prekrit z listjem, pa tudi iglice so zelo moteče za delovanje črpalk.
Za vse vraževerne pa naj bo ribnik postavljen tako, da bo vodni slap ali potok tekel k hiši, saj to baje prinaša srečo.
Pri velikosti bi lahko dejal, da večji kot bo ribnik manj bo z njimi težav.
Ribnik naj bo velikosti vsaj 2*2m globine 1m.

3.Brez česa nam projekt ribnik ne bo uspel

Osnovo v ribniku kot že rečeno predstavlja prvo ideja in ko imamo na mizi idejo in načrt, se prvo izvede izkop, navadno v treh nivojskih razredih. Nato položimo v izkopano jamo podlogo iz filca in nato še folijo.
Filc skrbi za razbremenitev folije, saj voda predvsem na naj globljem delu s svojo maso zelo pritiska folijo na izkopane stene ribnika. V folijo, oziroma jamo, nalijemo vodo in vanj položimo glavno črpalko, ki bo skrbela za čisto vodo. Črpalko povežemo preko cevi z filtrom, ki je ponavadi izven vode. Vmes med črpalko in filter (na suhem) zmontiramo še uv-napravo, kar pomeni da črpalka potiska vodo iz ribnika skozi uv-napravo in nato v filter katerega glavni namen je, da s svojimi filtrirnimi materiali mehansko in biološko očisti vodo. Vodni curek, ki prihaja iz filtra, nato usmerimo še v majhen tolmunček, v katerega posadimo izbrane rastline, kar tvori rastlinski filter in vse skupaj podložimo z folijo in usmerimo tako, da nam voda teče nazaj v ribnik.
UV-naprava je vse bolj stalen element ribniških osnov. Namen uv-naprave je uničevanje mikroorganizmov in bakterij, iz katerih bi se naj razvile alge ter vzpostavljanje biološkega ravnovesja. Sistem deluje sila preprosto, saj potuje voda na eni strani v stekleno ohišje, ki je osvetljeno z uv-žarnico. Voda se osvetli, bakterije odmrejo in na drugi strani potuje voda iz ohišja in nato v filter.
Robove folije obložimo z kamni ali skalami in čez 10. do 14. dni zasadimo prve vodne rastline in naselimo prve ribe.
To predstavlja najbolj enostavno izvedbo ribnika in osnovo brez katere ribnik daljnoročno ne bo normalno in stabilno deloval.
Kot dodatek pa še lahko v ribnik namestimo kakšno črpalko za vodomet, slap ali potok ter si za večerno romantično vzdušje omislimo kakšno podvodno lučko.

4. Kakšne ribe imamo lahko v takem ribniku? Katere vrste?

V ribnik lahko naselimo hladnovodne ribe, ki so dovolj odporne, da bodo preživele vse štiri letne čase.
Med te vrste spadajo zelo pisane vrste zlatih rib ter okrasni japonski koi krapi.
Seveda pa lahko dodamo tudi naše slovenske avtohtone vrste, a jih zaradi ne izrazitih barv odsvetujem in so prav zaradi tega zelo redki prebivalci okrasnih ribnikov.

5. Kako skrbimo za ribe v malem ribniku vseh letnih časih?

Čeprav je v in ob ribniku ogromno hrane (insektov in alg) je zaželeno, da ribe hranimo z primerno hrano. Hranjenje ni potrebno ravno vsak dan, tako kot moramo biti na to pozorni pri akvariju, a je hranjenje za gospodarja ribic prav tako zelo velik dogodek, saj se ribniške ribe tako udomačijo, da jedo hrano kar z roke.
Pri tem moramo biti edino pozorni na podatek, da so ribe zelo različno dovzetne za hrano, na kar pa v zelo veliki meri vpliva temp. vode, ki mora biti vsaj nad 10C, da je ribam potrebno dodati hrano.
Pravilo dveh minut, je v tem primeru najbolj idealno in pomeni, da ribam dodajamo tak odmerek hrane, da ga pojedo v roku dveh minut.
Torej z ribami in ribnikom recimo od novembra in do marca nimamo nobenega dela. Izklopimo vse naprave ter na vsak način rib ne smemo hraniti.

6. Kako vzdržujemo domač okrasni ribnik?

Ob ribniku imamo zelo malo opravil, a se moramo vseeno zavedati, da ribnik predstavlja del živega biotopa, ki ga je potrebno nadzirat in delno tudi vzdrževat.
Koliko truda bomo vložili v naš vodni motiv je odvisno tudi od vsakega posameznika, nekako pa so naše dolžnosti sledeče:
-dnevno hranjenje pri temp. vode nad 10C
-tedenski nadzor tehnične opreme, predvsem pretoka vode
-mesečne meritve vode, dekorativni obrez vodnih rastlin ter po potrebi čiščenje filtra
-spomladanski in jesenski malce večji servis ribnika, kjer menjamo tudi del vode

7. Kakšne vodne rastline so primerne za zasaditev v ali ob ribnik?

Vodne rastline delimo na več skupin:
-hitro in zelo bujno rastoče rastline (Rumex Hydrolapathum, Typha, Carex Nigra, Juncus Effusus,….), ki so primerne predvsem za rastlinski filter, saj s svojo hitro rastjo iz vode nase vežejo ogromno mikroorganizmov in bakterij iz katerih bi nastajale alge
-manjše cvetoče rastline (Arum Italicum, Caltha Palustris, Calla Palustris, Lobelia Siphilitica, razni irisi,…) , ki dodajo svoj delček v mozaiku celotnega videza ribnika. Obe vrsti rastlin imata v vodi le korenine, medtem ko so listi in cvetovi rastlin izven vode
-plavajoče rastline (Pistia Stratiotes, Salvinia Natans, Trapa Natans,…), ki prosto plavajo na vodi in v vodo molijo le rastline, so poleg lokvanja zelo koristne, saj dajejo ribniku in predvsem ribam v toplih poletnih mesecih zelo potrebno senco
-rastline (Ceratophyllum Demersun, Hippurus Vulgaris, Potamogeton Natans,…), ki so v celoti potopljene v vodi in dajejo vodi kisik
-lokvanj (Nymphaea) ki pa s svojimi cvetovi daje piko na i. Med to vrsto bi lahko uvrstili tudi Nuphar Lutea ali rumeni blatnik
Pri rastlinah je potrebno poudariti tudi pravilno zasaditev.
Rastline posadimo v temu primerne košare, kjer na dno in ob stene košare nasipamo zemljo - ilovico, na sredino pa posebno zemljo za vodne rastline, ki je polna gnojila in v njo zasadimo rastlino. Vse skupaj pokrijemo z ilovico in drobnim kamenjem. Ilovico uporabimo, da zaščitimo zemljo za vodne rastline, ki je zaradi velike koncentracije humusa precej lahka, kamne pa zaradi eventuelne prisotnosti koi krapov, ki radi rijejo po zemlji. Tako pripravljene košare spustimo na tisto globino ali tisto stopničko, ki je primerna za vsako posamezno rastlino.

7. Plavalni ribnik!

V zadnjem času se tudi v Sloveniji ustvarja vse več plavalnih ribnikov, ki so predvsem v zahodni Evropi znani že kar nekaj časa.
Plavalni ribnik mora biti dovolj velik (vsaj 3*5m - plavalni del) in dovolj globok (vsaj 1,5m - zaželeno 2m), da se lahko v njem kopajo ljudje ter potrebuje več čistilnih naprav ter zelo velik rastlinski del, ki pa ga je potrebno ločiti od plavalnega dela ribnika.
Zelo zaželeno je, če je v plavalnem ribniku posebej ločen:
- biološki filter, kjer z počasnejšim pretokom vode, ki potuje v filtrirni škatli z zelo kvalitetnim biološkim medijem skrbimo za dobro in temeljito razgradnjo nitrifikacijskega postopka
- mehanski filter, kjer z močnim pretokom koncentriramo mehanske nečistoče in ob uporabi koprenastega filtra polovimo še fine majhne plavajoče delce
- dobra in dovolj močna uv naprava, ki jo zmontiramo pred mehanski filter in nikakor ne pred biološki filter
- skimer - površinski pobiralec nečistoč, ki ima ta namen da nase veže vse insekte in ostale nečistoče, ki plavajo na vodi
- ter kot že rečeno zelo velik in dobro zaraščen rastlinski del, ki pa mora biti tako urejen, da skozi, oziroma med rastline ustvarimo gibanje vode
Vsak filter potrebuje svojo črpalko.
V kolikor plavalnemu ribniku še dodamo kakšno skalo z dodatnim izbruhom vode, pomol za varen skok v vodo ter izdelavo plaže, kjer lahko otroci varno čofotajo v plitvi vodi, pa še bo plavalni ribnik dobil dodatno na svojem pomenu besede.
Seveda pa ne smemo pozabiti, da lahko v plavalni ribnik prav tako naselimo ribe, ki dajo piko na i celotnemu izgledu ribnika.


**************************************************************


REVIJA NAŠ DOM ČASOPIS VEČER - JUN. 2010!

Mnenje strokovnjaka
Akvaristika: trendi gredo v morsko smer

Uvod:
"Akvaristika je pri nas že kar nekaj let v porastu, za kar pa je po moji oceni krivec hiter in stresen zahodni način življenja; ko so ljudje siti službe, se ob neslišnem gibanju rib radi sprostijo in si 'napolnijo baterije'. Svetovni in evropski trg letno in že skoraj mesečno izboljšujeta akvaristično opremo in vse, kar je možno dobiti na svetovnem tržišču, je možno ponuditi tudi slovenskim ljubiteljem akvaristike," pravi Robert Leitinger, strokovnjak iz podjetja AQUA-RO-DESIGN.

TRENDI V AKVARISTIKI
- Kakšni so najsodobnejši trendi v akvaristiki, ko gre za zasebne investicije/objekte?
"Morda se sliši čudno, a tudi v akvaristiki imamo trende in ti se zadnja leta kar precej nagibajo v morsko smer. Če smo atraktivne in velike morske akvarije pred leti občudovali le v kakšni reviji ali na televiziji, lahko z veseljem povem, da imamo tudi v Sloveniji vedno več zelo atraktivnih in kar precej velikih morskih akvarijev. Evropa in padec mej, ogromna izbira opreme in ponudnikov ter tudi spletne ideje in podatki so še izpred nekaj let strah zbujajočo morsko akvaristiko približali vsem zainteresiranem. Še pred leti smo akvarij tudi prilagajali prostoru, dandanes pa prostor že v osnovnem načrtu gradnje prilagajamo akvariju."

- Kateri so osnovni kriteriji za umestitev akvarija v prostor?
"Prvi je ta, da akvarij služi svojemu namenu. Akvarij naj bo postavljen v stanovanju tam, kjer se ljudje zadržujemo in kjer je viden iz različnih koncev stanovanja ali sob. Akvarij naj ne bo postavljen v kakšnem kotu, shrambi ali celo garaži, kot sem že videl, in naj ga ljudje ne postavijo samo zato, ker ga ima tudi sosed. Postavitev akvarija mora ustrezati tudi drugim prostorskim in tehničnim zahtevam, od primerne velikosti akvarija do svetilne ter čistilne tehnike. Raje manjši akvarij z boljšo opremo kot večji s slabšo. Pri izbiri primernega prostora pa moramo biti tudi pazljivi na direktno sončno svetlobo, ki nikakor ni prijatelj čistega akvarija, saj povečuje rast alg v vodi."

- Kako ocenjujete ponudbo v trgovinah pri nas v primerjavi s ponudbo v tujini?
"V Sloveniji obstaja veliko različnih zoo trgovin in vrtnih centrov z opremo, ki po večini zadovolji povprečnega slovenskega akvarista. Za kakšno bolj specifično akvaristično opremo, morski organizem in tudi kakšen kvaliteten strokovni nasvet ali idejo pa se izbor ponudnikov že kar krepko zoži. A tudi v Sloveniji lahko dobimo vso najnovejšo opremo, ki se je pred kratkem pojavila na svetovnem tržišču."

VELIKOST, POSEBNOSTI IN CENE
- Večji akvarij je modro predvideti že v načrtu novogradnje. Katerim težavam se lahko s tem izognemo?
"Ravno v teh primerih se kažejo spremembe na akvarističnem področju, saj smo še pred kakšnimi petimi leti v glavnem sodelovali s končnimi strankami in se z njimi dogovarjali za možnosti postavitve akvarija v že opremljenem in vseljenem stanovanju, danes pa se pretežno dogovarjamo z arhitekti. Vsi večji akvariji so po večini izdelani po naročilu in so tudi obdelani tako, da so del stanovanja. Ponavadi zanje velikokrat izrišemo načrt, še preden so postavljeni temelji za hišo. Prednosti tega so seveda velike, saj se izognemo naknadnim gradbenim in mizarskim opravilom, akvarij lažje postavimo v prostor, zanj lahko ponudimo več in predvsem primernejšo opremo, ki pa vpliva tudi na nižjo ceno celotnega sistema."

- Od česa vse ali od česa je najbolj odvisna cena akvarija? Kaj moramo imeti v planu, ko snujemo investicijo?
"Če je akvarij planiran dovolj hitro, lahko zanj izberemo ustreznejšo opremo, ki je ponavadi cenejša in tudi varnejša. Na ceno akvarija pa vpliva več stvari: akvarij po naročilu je seveda dražji; večji ko je, višja je cena; bolj zahtevne ribe kot bodo plavale v njem, večja je potreba po kvalitetnejši in številčnejši opremi; morski akvarij je dražji kot sladkovodni; na ceno pa vplivajo tudi določne želje strank po nenavadni obliki akvarija, določeni specialni vrsti podvodnih organizmov."

- Kako pogosti so akvariji izdelani po naročilu?
"Če naročnik išče akvarij, večji od 500 litrov - po želji celo morskega -, je skoraj vedno narejen po naročilu, saj je skoraj vsak tak orjak zgodba za sebe."

- Sladkovodni ali slanovodni? Katere so največje razlike?
"Razlike so ogromne. Slanovodni oziroma morski akvarij je neprimerno lepši, bolj atraktiven in ga enostavno ne moremo primerjati s sladkovodnim. Dokler razlike ne vidimo v živo, jo je težko opisati z besedami; pestrost barv, jasnost barvnih kontur, nenavadne oblike morskih organizmov in njihova izbira. Razlike se kažejo tudi v opremi, saj je pri sladkovodnem akvariju kar precej manj čistilne tehnike ter raznih dodatkov in je tudi svetilna enota malce bolj primitivna kot pri morski izvedbi, kjer imamo več svetilnih modusov. V morskem akvariju ustvarjamo tudi različne tokove vode ter z različnimi filtrirnimi tehnikami na različne načine razgrajujemo organske snovi. Potreba po čisti vodi je pri morski vodi seveda večja, vse te naprave pa služijo za simulacijo naravnega habitata, saj bo le na tak način akvarij lep in bo služil svojemu dejanskemu namenu. Pri razlikah še je treba omeniti, da sladko vodo v akvarij nalijemo kar iz pipe, medtem ko morsko proizvajamo s osmozno napravo in to nato solimo. Edina prednost
sladkovodnega akvarija je hitrejše izoblikovanje ravnovesja v njem, pri morskem pa morske organizme naseljujemo postopoma, nekatere specialne vrste tudi šele po šestih mesecih od zagona akvarija."

SANJSKE IZVEDBE
- Akvarij kot dizajnerska nadgradnja prostora? Kakšne so sanjske izvedbe?
"Sanjske izvedba so verjetno stvar vsakega posameznika, na kar v veliki meri vplivajo osebna želja po velikosti in tipu akvarija, velikost prostora, s katerim razpolaga posameznik, ter zmožnost finančnega vložka. Kar nekajkrat sem se že prepričal, da ljudje nimajo samo sanjskih akvarijev, ampak tudi sanjske ribe in celoten projekt akvarija prilagodijo ustreznemu domovanju sanjske ribe. Včasih je to morski pes ali pa morda samo morski konjički."

- Pa približne cene?
"Nisem pristaš akvarijev, manjših od sto litrov, in jih tudi odsvetujem, saj je zelo težko dolgoročno vzdrževati manjšo količino vode, za slab sloves in jezo lastnikov teh akvarijev pa sta ponavadi krivi še slabša čistilna tehnika in neprimerna svetilna enota. Takšne akvarije lahko dobimo tudi za manj kot 100 evrov. Ker je pri akvaristiki na mestu pregovor Malo denarja, malo muzike, svetujem raje akvarije velikosti nad sto litrov.
Večji ko je akvarij in več ko je v njem dodatnih naprav, lepši in bolj zdrav je in manj bo z njim težav pri vzdrževanju. Temu primerno višja bo cena. Sladkovodni akvarij velikosti okoli 200 litrov je možno dobiti že za 250, 400-litrskega pa za 450 evrov. Večjim akvarijem, ki jih izdelujejo po naročilu, cene precej strmo naraščajo in hitro dosežejo več tisoč evrov.
Morski akvariji imajo vedno višjo ceno in se gibljejo od 500 evrov naprej. Če pa si omislimo na primer akvarij velikosti 2000 litrov z vso tehniko vrhunske kvalitete in popolno avtomatiko, potem pa lahko zanj odštejemo tudi več kot 25.000 evrov. A brez skrbi, tudi za precej nižjo ceno je možno postaviti zelo lep morski akvarij."

- Kakšen bi bil vaš sanjski akvarij?
"Sanjski akvarij že imam, če pa bi zadel na lotu, bi porušil eno steno dnevne sobe in bi čez celotno naredil akvarij, ki bi bil tako velik, da bi se lahko vanj potopil tudi sam. Mislim, da ni večjega užitka, kot se potapljati in plavati z ribami, in če bi lahko to storil kar iz domačega naslonjača, bi bilo krasno."


************************************************************************


INTERVJU ZA LOKALNI ŠOLSKI ČASOPIS, POSTOJNA - OKT.2010!

Kdaj in zakaj ste začeli ukvarjati z akvariji in ribniki?

Ljubiteljsko se ukvarjam z akvaristiko že vsaj 20 let, nato sem zaposlil v eni zoo trgovini in kjer sem svojo strast po akvaristiki še poglobil in se seveda tudi kar precej dodatno izobrazil.
Ker smo v trgovini prodajali ogromno različnih domačih živali, osebno so pa me navduševale le ribe, sem se nekako odločil, da se posvetim le tej veji.
In ker se je v tem času tudi standard ljudi dvignil do takšne mere, da je naraslo povpraševanje po urejanju in montaži ribnikov in akvariju na domu, sem ustanovil svoje podjetje in ljudem pomagal z montažo in tudi z nasveti na njihovem domu.


S čim se najraje ukvarjate akvariji, ribniki ali fontanami?

Začel sem z akvariji in nekako so še vedno na prvem mestu,
Sladkovoden akvarij mi je že rutina, morski akvariji pa čeprav smo jih že sestavili in postavili že kar nekaj v zadnjih letih so pa še vedno nek izziv, saj je izbira morskih organizmov res zelo pestra in velika.
Z ribniki sem se začel ukvarjati kasneje in tudi delo je malce bolj naporno in fizično, a ker delo izvajamo v naravi je včasih po kakšnih treh dneh dela v pisarni, to prava nagrada.
Voda, narava, kratke hlače in če še omenim, da se včasih v novem ribniku tudi kopamo je verjetno kar nekaj dejstev, da nam to delo marsikdo zavida.
Fontane so pa vedno zgodba za sebe, saj ima vsaka svoj vodni motiv in tudi montaža je ponavadi sila enostavna.


Kakšen je vaš delovni dan?

Delovni dnevi so različni, načeloma pa gospod, ki je pri meni zaposlen izvaja servis akvarijev in ribnikov na terenu in v kolikor je dela več ali takšne narave (montaža akvarija, ribnika) , da ga ne more izvajat sam, mu pomagam še jaz.
Drugače pa vodenja podjetja zahteva ker veliko papirologije, vodenja računov, obračunov, nabave materiala, iskanju novih idej, opreme in znanja in vse to izvajam v pisarni.
Veliko strmim tudi k aktualni obnovi moji spletne strani, kar nekaj časa pa mi vzame priprava raznih predračunov ter zapis raznih odgovorov mladim in novim lastnikom akvarijev ali ribnikov, ki imajo 100 in eno vprašanje.
Vsaj enkrat mesečno dobimo uvoz morskih organizmov iz različnih koncev sveta in to je prav posebno doživetje, včasih potujemo tudi na kakšne sejme, predstavitve in dodatna izobraževanja, tako da je delo zelo razgibano in pestro.


Če bi se ponovno rodili, ali bi ustanovili isto podjetje ali bi kaj spremenili?

V delu uživam in z veseljem ga upravljam in ni mi težko poprijeti tudi za kakšno težko delo, če je potrebno za dosego končnega cilja v moji dejavnosti, zato bi se za to dejavnost odločil še enkrat. Morda bi kaj dodal ali odvzel, a življenje je včasih nepredvidljivo in ob zarisani poti nas vodi v kakšno stranko ulico, tako da bi težko rekel ali bi vse isto ponovil, saj se velikokrat postim kar toku časa in dogodkov.


Ali imate v Sloveniji kakšno konkurenco, kaj mislite o njej in kje so vaše prednosti, slabosti?

Moje dejavnost je montaža, svetovanje in prodaja ribnikov, akvarijev ter raznih fontan in v takšni obliki ne obstaja v Sloveniji, vsaj kolikor mi je poznano nobeno podjetje.
Kar pa ne pomeni, da nimam konkurence, saj se vsak artikel, ki ga prodajam verjetno da primerjati z artikli pri moji konkurenci in dobro je tako, saj brez konkurence, se ne razvijaš, ampak le stagniraš na neki točki. Konkurenca te žene k razvijanju, dodatnem izobraževanju, iskanju novih idej in artiklov, kar pa je pozitivno za mene kot strokovnjaka in seveda tudi za vse potencialne kupce, saj jim lahko ponudim več opreme po bolj ugodni ceni, informacij ter znanja.
Pri določanju prednosti pred konkurenco, je težko biti objektiven, a zato lahko povem predvsem tiste, ki jih slišim tudi od svojih strank.
Imam zelo dobro in kvalitetno spletno stran, ki ponuja ogromno slik in informacij in v njo vložim res ogromno truda
Kot drugo lahko povem, da pri poslovanje ne gledam venomer le na denar in mi ni težko odgovorit na bilo kakršno vprašanje, ki jih dobivam dnevno in te tudi nato objavim na moji spletni strani, tako da z odgovorom pomagam tistemu ki ima dejansko težave in še morda komu z podobnimi težavami.
Moja prednost je tudi v tem, da ogromno artiklov in opreme tudi osebno zmontiram in ker ogromno akvarijev in ribnikov tudi nadaljnje vzdržujem imam tako z opremo veliko več izkušenj, kot nekdo ki jo le prodaja in si njeno uporabo in odzivnost v prostoru in času prebere le iz navodil. Naša dejavnost je takšna, da brez izkušenj je silno težko biti pameten, saj se pri živih stvareh, včasih teorija obrne popolnoma na glavo.
In nazadnje bi še lahko omenil opremo, ki jo prodajamo, saj je zelo konkurenčna in po kvaliteti in po ceni. Osebno nisem vezan na nobeno podjetje glede prodaje, kot večje prodajne verige in tako iščemo vedno tisto opremo, ki ima najboljše sorazmerje med ceno in kvaliteto.


Kako to, da ste se odločili prirejat nagradni izbor za najlepši ribnik?

Poleg izbora za najlepši ribnik organiziramo še izbor za najlepši morski in sladkovoden akvarij ter zadnja leta še tudi za najlepšo domačo žival.
Razlog je bil preprost.
Ljudje smo nagnjeni k tekmovanju. Razne nacije, razne kulture si že od davnih časom prirejajo razne igre in tekmovanja. Od rimskih gladiatorjev, pa do zadnjih raznih talentov, izborov miss, bigbrotherja vedno je nekaj več ali manj zanimivega, da pritegne množico ljudi in tako sem tudi jaz prvo že pri prejšnjem delodajalcu in zdaj tudi kot samostojni organizator pripel na idejo o nagradnem izboru za najlepši ribnik in akvarij.
Drug, vsaj po moji oceni bolj pomemben razlog je pa bil, da ljudem z prijavo prikažemo različne izvedbe ribnikov in akvarijev, inovativnost vsakega posameznika ter nove ideje in da nasploh povečamo promocijo akvaristike ter ribnikov.
Da pa ima moje ideja nek potencial, pa lahko z veseljem in ponosom povem, da nas vsako leto podpira tudi Turistična zveza Slovenije, RTV Slovenije ter še ogromno drugih medijev.


Kakšne so vaši najlepši in kakšne so vaši najslabši spomini na nagradni izbor, ki ga organizirate?

Najlepši spomini ali izkušnje so seveda vsako leto veliko število prijav, saj se nagradni izbor prireja za ljudi in ne za zaradi mene.
Eni izmed najlepših trenutkov so tudi ko nagrajencem sporočimo, da so osvojili kakšno izmed prvih mest in jim nato predamo nagrado.
Med lepše trenutke pa lahko dodam tudi razne maile, kjer nas različni ljudje po nagradnem izboru pohvalijo glede ideje, organizacije in promocije, ki jo naredimo na tem področju in nekatere pohvale so res v srce posegajoče.
Uf med najslabšimi pa bi lahko napisal tudi kar nekaj različnih izkušenj. Tam kjer so zmagovalci in lepi trenutki so na drugi strani tudi "poraženci", žalost in jeza in temu primerno se nekateri tudi odzovejo. Nekaj je takih manjših negodovanj, so pa že bili takšni, da so na koncu bili že smešni, a je vsekakor lepih trenutkov in izkušenj kar precej več in to mi daje dodatno energijo in vzpodbudo, da vsako leto ponovno organiziram nagradni izbor.
Smo pa že imeli medijski škandal, kjer so na kanalu-a, iskali dlako v jajcu in nas označili kot da imamo kuhinjo, a ker baje pravijo da nisi velik, če ne poročajo o tebi kak škandal, sem to vzel kot pohvalo.
Seveda nimamo nobene kuhinje in vsak glas, ki na koncu dobimo tudi upoštevamo. Meni osebno je vseeno kdo zmaga, na konec koncev pa so tudi nagrade razporejene na več dobitnikov in nimamo samo ene velike nagrade, tako da ne obstaja niti motiv za kakšno nameščanje rezultatov.


Slišal sem da ste se tudi vi ukvarjali z profesionalnim športom, kako vpliva to na vaše podjetje in kako to da ste nogometne čevlje zamenjali za vašo dejavnost ?

Ob izteku najstniških let sem se res kar nekaj let zelo profesionalno ukvarjal z nogometom, saj v kolikor si član NK Maribora in Rudarja iz Velenja potem tudi težko govoriš o amaterskem nogometu. Z ozirom, da se moral že pred tem kar nekaj najstniških let žrtvovati za nogomet se ti kar hitro izoblikuje čut za odgovornost, vztrajnost in profesionalnost, ki pa so pri podjetniškem poslovanju vsaj po moji oceni zelo pomembni za dobro poslovanje.
Ja tudi tekmovalnost je v tem primeru verjetno ena izmed tistih vrednost, ki je prinesla idejo o organiziranju nagradnega izbora za najlepši ribnik in akvarij.
Za zamenjavo nogometnih čevljev s svojo dejavnostjo se nisem odločil, ampak se je to enostavno zgodilo. Mlajši kot sem bil bolj prioriteten je bil nogomet, a že takrat sem se zavedal, da si lahko v vrhunski kondiciji pri športu le tam nekje do 30 leta in z vsakim letom po 30-tem se je prioriteta počasi nagnila na stran moje dejavnosti, kar pa ne pomeni, da se danes ne posvečam več nogometu.


Kdo je vaš vzornik in kaj mislite o politiki?

Že ko sem se profesionalno ukvarjal z nogometom nisem imel nobenega vzornika, ampak sem dobre lastnosti in ideje, če so bil res nekaj posebnega cenil pri vsakem posamezniku, pa naj si gre za vrhunskega športnika, pevca,… ali preprostega človeka, čistilko,…
In tako je tudi danes, če nekdo izžareva res nekaj posebnega, mu poskušam slediti in to posebnost prenašat tudi na soljudi.
O politiki je pa res težko kaj pametnega napisat.
Nisem član in pripadnik nobene stranke in je tudi spremljam le toliko, koliko jo pač slišim ali vidim iz raznih medijev.
Če že, moram kaj povedati potem bi dejal, da so pri vrhu ponavadi tako ali tako vsi isti in bilo kdo se bo tam znašel bo verjetno isto deloval.
Načeloma pa sem z osamosvojitvijo zadovoljen in čeprav je nezadovoljnih veliko ljudi, mislim da smo naredili velik korak naprej, Tito je bil zakon, a le za tisti čas in če bi še bili vedno v skupni Jugoslaviji, se Slovenija sigurno ne bi tako razvila.


**************************************************************


ŽURNAL - NOV.2010!

1. Kako velik akvarij mora biti glede na velikost, število rib?

Na primerno velikost akvarija vpliva predvsem podatek, kakšne ribe bodo plavale v akvariju. Večje kot ribe zrastejo v naravi, večji bi naj bil tudi akvarij, saj akvarij ponazarja del narave ujete v neko posodo in pri tem strmimo k temu, da našim bodočim naseljencem poskušamo približati iste pogoje, kot jih imajo ribice v naravi.
Načeloma pa glede na moje izkušnje nisem pristaš in zagovornik akvarijev manjših od 100l, pa ne toliko zaradi neprimerne velikosti, glede na izbrano ribo, saj obstaja kar nekaj rib, ki ne prerasejo velikosti 6cm in te lahko plavajo v akvariju velikosti tudi recimo 50l.
Slabost akvarijev velikosti pod 100l se ponavadi kaže v slabši svetilni in filtrirni tehniki, ki daljnoročno ne more zagotoviti stabilnih pogojev, kar pa čez čas predstavlja težave v akvariju, ki se kažejo v obliki alg, motne vode in tudi v poginu rib.
Ali povedano na drug način, manjši akvarij daljnoročno ne služi svojemu namenu in ni okras in ponos prostora.
Z manjšim akvarijem je ponavadi tudi več težav in vzdrževanja, zato marsikdo po enem letu obupa nad akvaristiko in akvarij roma v klet ali v koš.

2. Katera je obvezna minimalna oprema? Na primer za zlato ribico?

Zlata ribica je zelo sporen vodni organizem, kjer se laiki in strokovnjaki zelo prerekajo glede pravilnih nasvetov.
Kot strokovnjak na področju akvaristike lahko povem, da zlata ribica v naravnem habiatu zraste do velikosti 40cm in to pomeni, da potrebuje akvarij velikosti vsaj 200l ter kar precej dobro filtrirno tehniko.
Na drugi strani pa lahko kar veliko lastnikov zlatih ribic potrdi, da jim je uspešno živela kar v bučki velikosti 10l brez filtrirne tehnike.
Zagotovo drži prvi podatek, a ker so zlate ribe zelo odporne vrste, se prilagodijo tudi na zelo slabe pogoje, če lahko tako označim razne bučke.
Hkrati pa je potrebno dodati, da se bo ribici v takih minimalnih pogojih življenjska doba kar precej zmanjšala, da ne omenjam njeno zelo slabo počutje, zato sem odločno proti raznim bučkam in manjšim akvarijem.
Normalen akvarij pa naj vsebuje:
- solidno svetilno tehniko, po možnosti novo T5 osvetlitev
- dober filtrirni sistem, kjer je zunanji filter kar precej kvalitetnejši od notranjega
- ter grelec, ki pri zlatih ribah, oziroma pri hladnovodnih ribah ni potreben, zato pa veliko bolj pri tropskih

3. Katere so največje napake, ki jih delajo lastniki pri svojih ribah?

Največjo napako delajo lastniki akvarijev predvsem pri hranjenju, saj so odmerki ponavadi kar dvojni, da ne bom rekel ponekod tudi trojni, kot bi bili dovoljeni.
Ribe so pač takšne tipične predstavnice živali, da ko se približamo akvariju, nam dajejo videz, kot da so venomer lačne in zato se nam smilijo in predvsem otroke in nežnejši spol prepričajo, da jim dajejo dnevno večkrat z prevelikimi odmerki hrano.
Žal pa s tem delamo napako, saj se odvečna hrana kopiči, nitrifikacijski proces pa proizvede strupene strupe, ki so za ribe daljnoročno zelo škodljivi.
Kar nekaj napak, pa se ponavadi tudi naredi, ko si novi in neizkušeni lastniki nabavijo prvi akvarij, saj še niso dovolj strokovno podkovani.
Tem napakam pravimo otroške bolezni akvarija, ki se pojavljajo predvsem prva dva do tri meseca zaradi nespretnega rokovanja z akvarijem, a ko se akvarij "uteče" ali po akvaristično scikla in so akvaristične izkušnje lastnikov akvarija večje, je težav vedno manj.

4. Kako naj odmerjajo hrano, da se ta ne useda na dno?

Najboljše pravilo hranjenja rib, je pravilo 2 minut, kar pomeni, da mora vsa tista hrana, ki jo nasujemo v akvarij v roku 2 minut izginit, oziroma jo morajo ribe pojest.
To pravilo je zlasti pomembno, zato ker ribe ne pojedo vsak dan isti odmerek hrane in npr. ko menjajo okolje prvi dan pojedo le kakšnih 20 do 30% tiste hrane, ki jo bodo pojedle čez 14 dni, ko ne bodo več pod stresom zaradi transporta in menjave okolja.
Isto se zgodi, če ribe zbolijo in takrat se moramo vsi ljubitelji akvaristike zavedat, da riba isto kot človek, ko je bolan poje manj kot hrane, kot pa da bi bil zdrav.


**************************************************************

turbelle nanostream 6020 - magnet








©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane.
Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com
Smo: 25.8.2019, 6:49:58 | obiskovalec številka: 5434793 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net
facebook