|
|||||||||||||||
|
|
KAKŠNA SO PRIČAKOVANJA IN IZKUŠNJE? Potapljanje je bilo že dolgo časa moja velika želja, dozorela je pa takrat, ko smo se prvič odpravili v eksotične kraje in je bil potapljaški izpit "nujen" opravek. Še preden sem se prijavil, sem mislim, da so predavanja in izpit nek formalni opravek in zato sem s sabo vzel tudi hčero takrat staro 14 let. Še zdaleč si nisem mislil, da je potapljanje za začetnike kar precej zapleteno in zahteva veliko zbranosti in resnosti in je zelo zaželeno, da se kot prvo dobro naučimo teorije in nato vse to postopoma poizkusimo tudi v praksi prvo v bazenu in nato še v morju. Pri izpitu ni bližnjic in potrebno je obdelat teorijo od A do Ž. Pravi naslov za to je inštruktur Bojan Majcen, ki ne pozna milosti in je zelo pedanten in predan svojemu delu. Ko smo enkrat globoko pod vodo (10m in globlje) si namreč ne smemo privoščiti nobene napake in če gre kje kaj narobe, ne moremo kar na gladino, oziroma na kopno, zato moramo v vsaki situaciji biti zbrani in razsodno misliti tudi takrat ko nam zmanjka zraka, kaj smo se naučili na predavanjih. Potapljanje še posebej v eksotičnih krajih je fantastično, se enostavno ne da opisati z besedami in temu primerno se moramo prepustiti lepotam, zato je tudi zaželeno da osvojimo vse prvine potapljanja in da ne razmišljamo pod vodo o ničemer drugem, kot le o lepotah podvodnega sveta, kar pa dobimo z kilometrino, oziroma s številom potopov. Ko pa enkrat osvojimo teorijo in prakso pa je potapljanje podobno kot vožnja z kolesom zelo enostavno, le da malce bolj nevarno in seveda mnogo lepše. Potapljaški izpit je opravila tudi moja 14 let stara hčera, tako da ni tak baubau in zdaj skupaj uživava v vodnih lepotah, ki jih drugače vidimo le po televiziji. Prednost potapljanje je v tem, da potapljači lebdimo ca 1m nad vodnim dnom in ker se več ali manj zelo umirjeno premikamo se nas tudi morski organizmi ne bojijo in so bolj vidni, kot pa da se s snorklom od zgoraj potopimo do dna. Seveda pa z jeklenkami dosežemo večje globine, kot le na dah in smo pod vodo tudi lahko dlje časa in teh globinah je tudi več morskih organizmov in tam lahko opazujemo tudi takšne, ki jih na globini 6,7 ali 8m ne moremo opazovati, saj se na teh globinah preprosto ne gibljejo. STRNJENA OBNOVA PRIROČNIKA ZA POTAPLJANJE OPEN WATER DIVER Knjiga je zelo dobro in razumno napisana, a vsaj po moji oceni si za uspešno opravljanje pisnega dela izpita in predvsem za varno potapljanje vsega ne rabimo zapolniti. VODA, ZRAK, OPREMA Zrak je stisljiv in 800krat manj gost kot voda. Med ABC opremo spada maska, dihalka in plavutke, ki naj imajo odprto peto ter čevlji, saj se lažje premikamo po plaži, ko snamemo plavuti. Maska je zelo pomemben faktor pri potapljanju zato ne varčevat pri denarju ob tem nakupu. Maska se naj dobro prilagaja obrazu in če vdihnemo skozi nos na suhem moram maska ostati na obrazu. Maska pod vodo predmete poveča za 1/3 in jih za prav toliko približa. Na globini so vse barve modre ali zelene, naravne barve pa jim povrne svetilka Tlak na vodni gladini je 1 atmosfera - atm, na globini 10m 1 hidrostatični tlak - ata, na 20m 2ata, na 30m 3ata, …itd Absolutni tlak je pa vsota atmosferskega in hidrostatičnega tlaka, torej na globini 20m na nas vpliva absolutni tlak 3. (1atm + 2ata) To pomeni, da če žogo napolnjeno z 6l zraka potopimo na globino 20m bo na tej globini volumna le še 2l Tlak je seveda zelo pomemben, saj deluje na naše telo in zato moramo obvezno pri potopu izenačit pritisk v ušesu in v maski. Srednje uho je povezano z ustno votlino z majhno cevjo imenovano Evstahijev kanal in na tak način lahko izenačimo pritisk v ušesu. Izenačevanje tlaka v ušesu se lahko izvede na več načinov: -s požiranjem sline ali pomikom spodnje čeljusti naprej -s prsti se držimo za nos in rahlo pihnemo skozi nos - Valsavov manever -osebno pa to izvedem kar avtomatsko in sicer tako da ko se potopim samo močno pihnem skozi nos in tako izenačim pritisk v ušesu in v maski Pri potopu moramo izenačit pritisk tudi v maski in sicer tako da pihnemo skozi nos zrak v masko, v skrajni sili, pa porinemo prst ob robu silikona maske. Ko pa se dvigamo pa je postopek izenačitve enostavnejši, saj so maske izdelane tako, da samodejno izpusti zrak in srednje uho prav tako. OBLEKA Toplota pod vodo je zelo pomembna saj v kolikor nam je hladno, je poraba kisika večja, čas potopa je krajši in v potopu ne uživamo. Zato se moramo primerno zaščititi, oziroma obleči. Obleka, ki jo nosimo ujame del zraka, okoli našega telesa in tako preprečuje izgubo toplote, ki je neprimerno manjša, kot pa da imamo oblečene le kopalke. Obleke so ponavadi narejene iz neoprena, ki so sestavljene tako, da ujamejo plinske mehurčke, zato je prevodnost toplote počasnejša. Neoprenske obleke so narejene različnih debelin od 1m do 10mm in so lahko kratke ali dolge, enodelne ali dvodelne. Obleka se naj čim bolj prilega telesu, saj bo na tak način spustila v notranjost čim manj vode. Za Jadran, kjer tudi v poletnih mesecih ne presega voda pri 20m globine 20C je primerna dvodelna 5mm obleka z kapuco, Tropska morja pa imajo tudi na 25m globine 27 ali 28C in zadostuje že 3mm shorty ali longJohn. Obleka ima tudi zaščitniško funkcijo, predvsem v tropskem morju kjer plava in biva kar nekaj nevarnih morskih organizmov in nas prav tako zaščiti pred soncem. Obleka pa vpliva tudi na plovnost, oziroma na to vplivajo predvsem plinski mehurčki v neoprenski obleki, saj z obleko v vodi lebdimo kot pluta. Ravno zaradi tega se moramo pred potopom primerno obtežiti, saj drugače se ne moremo potopiti. Obtežitev izvedemo z pasom in svinčenimi utežmi ali z novejšimi kompenzatorji plovnosti, ki imajo posebne žepke, v katere vstavimo svinčene nastavke. OPREMA Kot že rečeno ABC oprema je osnovni pogoj za dober potop. Poleg maske in plavutk za potop potrebujemo še: -jeklenko -regulator -uteži -kompenzator plovnosti Jeklenke so različne velikosti od 10 do 18l in napolnjene z tlakom med 200 in 300 bari (pri potopu ponavadi 200 barov) Če je 10l jeklenka napolnjena z 200 bari je jeklenki 2000l zraka. Jeklenke se testirajo, ko so nove, nato na 4 in nato na 2 leti. Na vrhu jeklenke je ventil. Jeklenke nikoli ne puščamo stoje. Regulator skrbi za dotok zraka do naših ust in hkrati zmanjšuje pritisk iz jeklenke, tako da lahko zrak iz jeklenke normalno dihamo. Regulatorji so dvostopenjski, prva stopnja je priključena na ventil jeklenke, drugo stopnjo pa si vstavimo v usta. Na tak način lahko potapljači vdihnemo zrak, medtem ko izdihan zrak odvedemo neposredno v vodo. Regulatorji so izredno občutljivi, zato moramo z njimi ravnati zelo pazljivo. Ne smemo jih vleči po pesku in po vsakem potopu jih moramo dobro oprati s pitno vodo. Kompenzator plovnosti je tisti del opreme, ki skrbi za to, da lahko lebdimo nad vodnim dnom in da ne potonemo kot kamen. Seveda pa moramo znati plovnost primerno uravnati, saj se na različnih globinah, zaradi različnih pritiskov malce spreminja. Kompenzator plovnost je narejen tako: - da lahko nanj namestimo jeklenko - da se dobro prilega telesu - da lahko nanj priklopimo cevko z regulatorja za polnjenje in praznjenje kompenzatorja - da lahko nanj priklopimo dodatni regulator za zrak - octopus - da lahko nanj namestimo tudi kakšne dodatke Kompenzator je sestavljen iz 12 do 15l velike vreče, ki jo lahko tudi ustno napihnemo in ima na sebi enega ali dva varnostna ventila. Ta odpremo ročno, v kolikor se nam bi zaradi kakšne težave kompenzator preveč napihnil in nas bi naplovilo prehitro na gladino. Kompenzatorji so različnih velikosti in ko jih poskušamo, moramo biti pozorni na to, da ko so polno napihnjeni, da nam ne povzročajo težkega dihanja. SPORAZUMEVANJE POD VODO Zvok v vodi se širi mnogo hitreje kot na zraku (približno 4 krat), a je potrebno za isto glasnost ustvarit močnejši zvok. V vodi prav tako ni možno določit smeri izvora glasu. Zato se je potrebno v vodi sporazumevat z znaki, ki jih ustvarimo z rokami ali z dlanjo in prsti, a moramo pri tem prvo poskrbeti, da si dobimo pozornost od tistega, ki mu želimo nekaj povedat. KAJ NAPOLNJUJE JEKLENKO? Jeklenka je napolnjena z zrakom, kar pomeni, da je v jeklenki 21% kisika, 78% dušika, 1 ostalih plinov. Ker na nas na kopnem deluje tlak 1ata, je delni tlak kisika 0,21ata in ostalega plina 0,79ata. To pomeni, da na globini 10m tlaka narasteta na 0,42 in 1,58 ata. Če bo kisika v metabolizmu premalo - hipoksija potem bomo imeli težave in zato ne sme nikoli pasti pod 0,14ata. Ko pa pod 0,12 pademo v nezavest in ko pade pod 0,10 nastopi smrt. Če ga je preveč - hiperoksija, lahko že kar hitro privede do bruhanja in zato ga ne sme biti več kot 1,4ata, kar se zgodi na globini 56m. Z čistim kisikom pa bi dosegli že na globini 4m. Ker so tudi ostali plini zelo nevarni za našo telo, moramo biti zelo previdni pri potopih nad 30m. Ti plini (dušik), ki se ponavadi uporabljajo pri anesteziji pri večjih globinah povzročajo tako imenovano martini pijanost, kjer se nam lahko prične blesti, saj delni tlak internih plinov naraste nad 4ata. Razsodnost se nam zmanjša za 33%, čas reagiranja za 21% in odzivnost za 8% in globlje kot gremo večja je nevarnost, zato so prvi potopi omenjeni na uradno globino 18m. Dekompresijska bolezen ali embolija je bolezen prehitrega dviga na površje. Telo pri dihanju izloča CO2 in ostale pline in globlje kot smo pod vodo večja je nevarnost. Nevarnost se pojavi zaradi tlaka, ki deluje na našo telo, saj se mehurček, ki ga izloči našo telo na globini 20m trikrat manjši, kot bo ta na površini, če se prehitro dvignemo. Plini se še nekaj časa zadržujejo v našem telesu, zato se moramo dvigovat postopoma in na globini 5m narediti tudi varnostni 3min postanek, tako da telo še pravočasno in postopoma izloči vse nevarne mehurčke. V kolikor to ne storimo in se zaradi panike ali bilo kakšnega drugega vzroka prehitro dvignemo na površino se nam mehurčki izrazito povečajo v našem telesu in se lahko kje zataknejo, kar pa lahko povzroči resne poškodbe in celo smrt. Blage oblike se pa kažejo kot utrujenost, napihnjenost, bolečine v udih, kožni madeži, bolečine v hrbtu, kašelj, pomanjkanje sape. Pri hujših oblikah moramo takšnega potapljača takoj priklopiti na kisik za dve uri in ga nato odpeljati v najbližji center, ki imajo hiperbarične komore, kjer počasi dekompresirajo. Glede na razne računalnike in ure za potapljanje je v današnjem času možnost embolije res minimalna, saj nas računalnik z piskom že za vsak malce nekontroliran dvig hitro opozarja z piskom. Tabele za potapljanje. Da bi preprečili embolijo so izdelali tabele za potapljanje PSS. Tabela za potapljanje nas uči da: -se ne smemo potopit/potapljat z več kot 20m na min -se ne smemo dvigovat z več kot 10 na min -je dolžina potopa odvisna od njene globine, globlje kot smo, krajši je čas, saj je poraba zraka večja -moramo imeti med prvim in drugim potopom vsaj 41min pavze -mora biti drug potop vsaj 6m manj globok kot prvi -je drug potop časovno krajši od prvega in je odvisen od časovne razlike med obema potopoma -mora preteči vsaj 12 ur, da se telo popolnoma očisti - saturacija in lahko ponovno opravimo potop, kjer na dolžino in globino potopa nismo vezani na prvega in ta potop se nato več ne šteje kot ponovni potop -mora preteči vsaj 24 ur, da se telo popolnoma očisti in se lahko peljemo z letalom V praksi to npr. pomeni, da če se potopimo na globino 8m, bomo lahko potop izvajali 120min, na globini 16m pa le 40min. Potop izvajamo ponavadi vedno v večjih nivojih, a kot dolžino potopa naš čas odčitavamo na tabeli vedno kot tistega, ki smo ga opravili najglobljega, pa čeprav le za 5min. Računalnik za potapljanje se ob skoku v vodu avtomatsko vključi in nam javlja naslednje podatke: -dolžino potopa -trenutno globino -najglobljo globino -nas z piskom opozori v kolikor se prehitro dvigujemo -temp. vode -in nato na kopnem čas saturacije in čas do varnega leta z letalom PRAKTIČNI DEL: Na praktičnem delu postopoma vnovčimo naše teoretično znanje in se sestoji iz: -pravilne sestave opreme za potapljanje -spoznavanjem opreme za potapljanje in njenim rokovanjem -dihanjem na regulator -spust v bazen - simulacija skoka z čolna na odprtem morju -menjava maske pod vodo -spust in dvig v vodi -uravnava plovnosti -sporazumevanju pod vodo -pomoč pod vodo v primeru pomanjkanja zraka -pomoč nesrečencu pod vodo Praktični del se izvaja v bazenu na globini 4m izpit pa na morju, kjer je potrebno za izpit opravit 4 potope na največji globini do 18. POTOP! Pri potopu je najbolj važno, da se vedno potapljamo v paru - NIKOLI SAMI. Glede na temp. vode izberemo temu primerno obleko. Maska, ki je pod vodo dejansko okno v svet je potrebno pred potopom primerno pripravit, da se nam ne bo rosila. - že v sobi lahko na notranjo steklo nanesemo malce zobne paste, podrgnemo in nato steklo zelo dobro speremo - pred potopom v masko plunemo ali naškropimo temu primerno razpršilo in na tak način razmastimo notranjo steklo - ko pa se spuščamo v vodo pa masko za kakšno minuto napolnimo z morsko vodo in si z morsko vodo prav tako dobro umijemo obraz, tako da izenačimo temp. maske in obraza in pri tem moramo imeti čiste roke Obleko si oblačimo ali suho na suho ali mokro na mokro in nikoli ne kombinirano. Nato si obujemo potapljaške čevlje ter nase namestimo kompenzator plovnosti z jeklenko. Jeklenko seveda odpremo, preverimo pritisk v jeklenki in še pred potopom na regulatorju preverimo, če imamo dovod zraka na osnovni enoti kakor tudi na octopus rezervni enoti. Kompenzator plovnosti tesno zategnemo in nikakor ne smemo pozabiti na uteži. Nato malce napihnemo kompenzator plovnosti, kar lahko naredimo ročno ali pa preko zraka iz jeklenke. Namestimo masko in plavutke ter skočimo v vodo. Kompenzator plovnosti nas mora držati na vodi. Še enkrat preverimo če lahko dihamo preko regulatorja in počasi z gumbom na kompenzatorju spuščamo zrak iz njega. Glavo potopimo naprej pod vodo in se počasi pričnemo spuščati v globino. Na 2 ali3m prvič izenačimo pritisk v ušesih in v maski, tako da pihnemo skozi nos in pogoltnemo slino. Zrak na kompenzatorju spuščamo toliko časa, da dosežemo takšno plovnost, da lebdimo ca 1m nad vodnim dnom ali na naši želeni globini ob koralnem grebenu. Skozi ves potop nadziramo količino našega zraka v jeklenki in ko pritisk pade pod 100bar moramo na to opozoriti divemastra, ko pa pritisk pade na 50barov, potem pa moramo obvezno zaključiti potop in se počasi dvigovat na varnosti postanek, ki se izvede na 5m in traja 3min. Ob normalnih pogoji potop do 20m globine traja nekje 1h. |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 16.4.2024, 22:54:23 | obiskovalec številka: 6804941 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |