|
|||||||||||||||
|
|
Kot prvo moram povedat, da izpit za voditelja čolna ni več tako enostavno naredit, kot pred leti, ko če si že plačal prijavnico, si izpit že vsaj v 50% imel v žepu, da še ne omenim česa drugega. Kot drugo je ta izpit malce drugačne narave, kot npr. izpit za avto in marsikateri "sošolec" kakor tudi sam smo debelo gledali, ko nam je predavatelj predstavil določeno temo. Teme niso ravno iz vsakdana in če se ne poglobiš dovolj v določeno temo, tudi ni tako enostavno za razumevanje. Brez razlage na predavanjih bi bilo učenje kar precej oteženo, če pa dobro slediš predavatelju in si doma knjigo še enkrat prebereš, pa tema postane iz prvotno skoraj nerazumljive v kar precej dostopno. Res da je vmes nekaj tem, ki jih verjetno 80% tistih, ki smo opravili izpit ne bomo potrebovali, a izpit je izpit potrebno se je naučiti tudi osnove navigacije, ki je vsaj po moji oceni najtežja tema. In kot tretje bi še dodal, da je vsaj meni osebno predavanje in preučevanje knjige bilo zelo zanimivo in je prav tako, da je pot do izpita v današnjih dneh težja, saj si v tem primeru prisiljen predelati vso temu, ki verjamem, da mi bo kar nekaj tem, tudi v normalnem življenju v priobalnem pasu velikokrat prišla prav. IZVELČKI IZ PREDAVANJA, oziroma najpomembnejše teme! 1. OSNOVE NAVIGACIJE Navigacija je nauk, ki nas uči, kako priti iz ene točke v drugo po najbližji in najvarnejši poti. Čitanje karte: -globine v metrih -izobate so krivulje, ki spajajo iste globine -globina do 10m je modre barve -vijolične oznake - cevovodi prepovedi, kabli, marine,…. -črne oznake - kanalizacija, sidrenje Svetilniki se razlikujejo po: -barva svetlobe -način bliskov -perioda -višina svetilnika -vidljivost 1NM - navtična milja je 1852m, je ena ločna minuta merjena na geografski širini na levi strani karte in ta je razdeljena na 10 kablov. 1 kabel meri 185m. Azimut je kot meridjanom in linijo na objekt, v smeri urnega kazalca od 0 do 360 stopinj. Kurz - K je kot med meridjanom in smerjo plovbe. Prevčev kot - L je kot med smerjo plovbe in linijo na objekt Variacija je vpliv zemeljske magnetizma na naš kompas. Podatki so vpisani v kompasni roži in jo moramo popraviti za tekoče leto. Deviacija je pa vpliv ladijskega magnetizma na naš kompas in je vpisana v tablico, ki jo dobimo pri nakupu vozila. Geografsko širino - fi merimo na desni in levi strani karte in je lahko označen na koncu z N ali S. (odvisno na kateri strani ekvatorja smo) Geografsko dolžini - omego merimo na spodnji in zgornji strani karte in je lahko označen na koncu z E ali W. (odvisno na kateri strani meridjana smo) Geografsko širino in dolžino označujemo s stopinjami, minutami, desetinkami minut in lahko tudi s sekundami. Pozicija z enim objektom: -izmerimo azimut in oddaljenost od istega objekta, vrišemo na karto, v presečišču je pozicija Pozicija z dvema ali več objekti: -izmerimo azimut na prvi in drugi objekt in nato najprej narišimo azimut1 in nato azimut 2, kjer se azimutni liniji sekajo je pozicija plovila. 2. POMORSKI PREDPISI Obalno morje obsega notranje morske vode ter teritorialno morje. Temeljna osnovna črta deli notranje morske vode in teritorialne vode in poteka po robu zunanjega otoka, povezuje izpostavljene točke - rte in po morju poteka kot ravna črta, zapira zalive, ustje rek. Teritorialno morje je široko 12NM od temeljne črte proti odprtemu morju. Zunanja meja teritorialnih vod je državna meja. Carinski pas obsega celotno obalno morje + 5km v notranjost kopnega. V ter. Vodah se prijavimo mejnim organom, v primeru da se ustavimo, če pa opravljamo neškodljiv prehod (brez postanka) potem prijava ni potrebna. V primeru, da zaplujemo v notranje morske vode se moramo prijaviti v prvem pristanišču z mednarodnim prehodom. Čoln je plovni objekt velikosti do 24m in ti se delijo na: -namembnost (osebni, gospodarski, potniški) -vrsto dna (izpodrivni, polizpodrivni, drsni) -vrsto pogona (vesla, motor, jadra) -obliko (čoln, jahta, gliser, jadrnica) Vsi čolni nad velikostjo 3m, oziroma moči motorja nad 3,75kW (5KM) morajo biti registrirani) Potnik je vsaka oseba na čolnu razen otrok mlajši od enega leta. Za registracijo plovila potrebujemo: -potrdilo o lastništvu čolna -potrdilo o lastništvu motorja -CE deklaracijo u ustreznosti motorja in čolna -zavarovanje odgovornosti po tretji osebi Oprema za čoln velikosti do 5m: -sidro primerne teže (1,5 do 2kg na 1m čolna) z 20 m primerne vrvi -3 vrvi skupne dolžine 30m -2 vesli -vedro in korec ali ročno črpalko -predpisane luči Pregled čolnov ločimo na naslednje: -osnovni (se opravi prvič in ponavadi na suhem) -redni (se izvaja vsakih 5 let za čolne za osebne namene, na 2 leti za prevoz tovora in na 1 leto za prevoz ljudi) -izredni (se izvaja takrat ko naredimo kakšno spremembo na čolnu ali smo imeli z njim kakšno nezgodo) Nezgodo čolna moramo prijaviti najkasneje v roku 72 ur. Meje plovbe: -motorni čoln 200m od obale -gliser 250m -ladja 300m Kopalci lahko plavajo najdlje 150m od obale, če pa je ograjeno pa do plovkov. Motorni čoln mora pluti najmanj 50m od ograjenega kopališča, 50m stran od zastave za potapljače ali kakšnega podvodnega tekmovanja. Plovila, ki jih ni potrebno registrirat (srf, pedalin, čoln,…) lahko plovejo največ 1000m od obale, vodni skuter pa pd 250 do 2000m, a le od sončnega vzhoda in do zahoda. Dokumenti za prehod čez mejo: -vpisni list za čoln -izpit za opravljanje čolna -potni list ali osebna -potrdilo o zavarovanju odgovornosti Dokumenti med plovbo: -vpisni list za čoln -izpit za opravljanje čolna -potrdilo o zavarovanju odgovornosti Vpisni list delimo na štiri dele: 1 - podatki o plovilu 2 - podatki o lastniku 3 - plovno dovoljenje 4 - opombe in obremenitve Meje plovbe in območja: A - oceansko območje B - odprto območje C - obalno območje D - območje zavetja Čolni velikosti do 5m lahko plujejo 4NM od obale, oziroma 2NM od temeljne črte. Čolni velikosti od 5m do 7m lahko plujejo 4NM od temeljne črte. Čolni velikosti nad 7m lahko plujejo po celotnem obalnem morju. Ko vstopimo v tuje vode moramo na krmi izobesit SLO zastavo. Carinski - mednarodni pomol je tisti kjer je izobešena državna zastava. Označba čolna je sestavljena iz kratic mesta URSP - Uprava Republike Slovenije za pomorstvo KP ali njegovi izpostavi PI in IZ. Črke moramo biti velikosti 10cm debeline 1cm, za gliserje, ki pa so hitrejši pa 2krat večje in takšnega kontrasta do so dobro vidne. Reševanje oseb je dolžnost vseh, voditelj čolna pa je opravičen le v primeru, če bi s tem ogrozil sebe ali ljudi na svojem plovilu. Najdeni predmeti na ali v morju se prijavijo in si jih ne more prilastit najditelj, če pa se po 10 letih ne najde lastnik postanejo last države. PRAVILO IZOGIBANJE TRČENJU NA MORJU Nevarnost trčenja obstaja, če se azimutni, oziroma premčev kot v časovnem presledkih opazovanja ne spremeni. Pri izogibanju trku enakovrednih udeležencev prometa velja pravilo desnega. Plovilo ki opazi drugo plovilo na desnem boku, se mora obrniti ali preko svojega premca desno ali zavije levo ali pa se popolnoma ustavi. Plovilo z prednostjo pa mora z nezmanjšano hitrostjo in smerjo nadaljevati svojo smer. Plovila na mehanični pogon: -pravilo izogiba z prednostjo desnega -če se čelno srečata se vsako umakne v svojo desno -če eno prehiteva drugo, lahko to stori po desni ali levi strani Jadrnice: -jadrnica, ki ima veter v levi bok se mora izognit drugi jadrnici -če imata obe jadrnici veter v isti bok, se umakne, tista, ki je v privetrni strani Prednosti: -jadrnica ima prednost pred motornimi plovili -ribiške ladje imajo prednost pred jadrnicami -ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja in nesposobne za manevriranje imajo prednost pred ribiškimi ladjami Dnevne oznake: -ena črna krogla - ladja na sidrišču -dve črni krogli - ladja nesposobna za manevriranja -tri črne krogle - nasedla ladja -črna krogla, diamant, črna krogla - ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja -dva črna stožca, ki se stikata z vrhovi - ribiška ladja -črni diamant - vlačilec z vleko nad 200m -črni valj - ladja omejena zaradi svojega ugreza -črni stožec obrnjen navzdol - jadrnica, ki plove z motorjem Luči se vklopijo od sončnega zahoda in do vzhoda. Navigacijske luči se vklopijo le takrat ko se plovilo premika. Levo spredaj je rdeča - 112,5 in desno spredaj je zelena - 112,5 luč, na krmi pa je bela - 135. Če vidimo rdečo in zeleno luč plovilo pluje proti nam. Če vidimo rdečo luč plovilo pluje v levo smer. Če vidimo zeleno luč plovilo pluje v desno smer. Če pa vidimo le belo luč, potem plovilu pluje stran od nas. Jamborne luči - 225 so prav tako tipične za določena plovila: -zgoraj zelena spodaj bela - ribiška ladja z povlačnimi mrežami - kočarica -zgoraj rdeča spodaj bela - ribiška ladja z vlečnimi mrežami, še ena bela luč je na tisti strani, kjer so mreže -zgoraj bela spodaj rdeča - pilotski čoln -dve rdeči - ladja nesposobna za manevriranja -tri rdeče - ladja omejena zaradi svojega ugreza -rdeča, bela, rdeča - ladja z omejeno sposobnostjo manevriranja -rdeča, zelena - jadrnica daljša od 20m -dve rdeči in bela na vsaki strani - nasedla ladja do 50m z eno belo in nad 50m z dvema belima lučmi -ena bela luč - zasidrana ladja -dve beli luči - vlačilec z vleko skupne dolžine do 200m -tri bele luči - vlačilec z vleko skupne dolžine nad 200m -ena bela luč - lahko tudi označuje plovilo na motorni pogon velikosti do 50m -dve beli luči na dveh različnih jamborih v razliki višine 4m - označuje plovilo na motorni pogon velikosti nad 50m -ena bela luč je prav tako oznaka za plovila velikosti do 7m, saj ne potrebujejo nobene druge luči Zvočni signali: -en kratek - zavijam desno -dva kratka - zavijam levo -tri kratke - vozim nazaj -pet kratkih - opozorilo , ne razumem -dva dolga, dva kratka - nameravam prehitevati po levi -dva dolga, eden kratki - nameravam prehitevati po desni -dolgi, kratki, dolgi, kratki - strinjam se z vašo namero prehitevanja -eden dolgi, dva kratka - ladja na mehanični pogon, ki plove v megli -kratek, dolg, kratek na dve minuti - zasidrana ladja v megli -dolgi, dva kratka na dve minuti - jadrnica Označevanje poti: Kardinalne oznake so osnovne in označujejo nevarnost Lateralne oznake so bočne oznake in nam kažejo glavne, oziroma stranske poti Osamljene nevarnosti Varne vode Druge oznake Kardinalne oznake moramo obpluti vedno na zunanji strani nevarnosti in se delijo na: -severne (dva črna stožca z vrhovi navzgor) -vzhodne (dva črna stožca z vrhovi narazen) -južne (dva črna stožca z vrhovi navzdol) -zahodne (dva črna stožca z vrhovi nasproti) OSNOVE MOTOROZNASTVA Vrste pogona glede na vgradnjo: -izvenkrmni motoji Prednosti so, da je motor lahko dostopen za popravilo, v nizki vodi lahko dvignemo peto iz vode, se da odstranit z čolna. Slabosti pa so, da je izpostavljen zunanjim vplivom -vgrajeni motorji Prednosti so, da je motor zaščiten pred zunanjimi vplivi, ker je vgrajen v plovilu na sredini poveča stabilnost. Slabosti pa so možnost vdora vode, če se zlomi osovina od propelerja, težje so dostopni, potrebujejo več prostora in trša dna -z pogon Je kombinacija obeh in tako prevzema tudi dobre in slabe strani obeh. Motorji se delijo na: -dvotaktne motorje, kjer z dvema taktoma kompresijski in delovni takt opravimo celoten cikel Dvotaktne motorje ni potrebno posebej mazati, saj za to zadostuje že mešanica bencina in olja. -štiritaktne motorje, kjer z štirimi takti (sesalni, kompresijski, delovni, izpušni) opravimo delovni proces motorja. Štiritaktne motorje je potrebno posebej mazati z oljem, kar storimo z črpalko, ki iz karterja potiska olje skozi motor. Poznamo: -bencinske ali otto motorje kjer se mešanica bencina in zraka pripravlja zunaj motorja in ta se nato vsesava v valj, kjer se kompresira in jo nato vžgemo z vžigalno iskro, ki jo prispeva svečka, uplinjač pa skrbi da bat nase vsrka primerno razmerje bencina in zraka -dizelske motorje, kjer se v valj vsesava samo vroč zrak in ta bat nato močno komprimira in šele nato se v valj vbrizga dizelsko gorivo, ki se v trenutku vžge. Motorje lahko hladimo: -zračno z primernimi režami in izdelavo motorja ali ventilatorji -mokro, kjer črpamo vodo iz okolice in tako hladimo motor, ali pa uporabimo hladilnik in v zaprtem krogu hladimo motor z hladilno tekočino, kar povzroča manj korozije. Čoln je sestavljen iz: -premca -krme -levega in desnega boka Sidra so različna: -maček -sidro bruce -danfort -kotva -admiralsko -hallovo -plužno Če sidramo na manjši globini spustimo 3 do 5 kratko dolžino vrvi (pri 3m globine ca 9 do 15m vrvi), če pa sidramo pri večji globini spustimo 2 do 3 kratko dolžino vrvi (pri 10m globine ca 10 do 20m vrvi). Na 1m dolžine plovila naj bo sidro težko od 1,5 do 2kg. Vozle poznamo: -nezategljiva zanka ali pašnjak -vrzni ali bičev vozel -plovčni vozel -sidrni vozel -moški vozel -ženski vozel -zastavni vozel -dvojni zastavni vozel -osmica -skrajševalni ali trobentni vozel OSNOVE METEOROLOGIJE Boufortova lestvica - veter od 0 do 12 - morje od 0 do 9 Vetrovi: severnik (N) - tramontana Tramontana je kratkotrajen prehoden veter, ki na Jadranu piha s severa. Piha v vseh letnih obdobjih. Lahko je močan, nevaren veter in biha iz vseh smer. Običajno preide v burjo. -sever-severovzhodnik (NNE) - burin - termični veter Burin ali borin je v Jadranu priobalni nočni termični veter, ki piha s kopnega proti morju in nastane, ker se kopno po zahodu Sonca ohlaja hitreje kot morje. Piha od sončnega zahoda do sončnega vzhoda iz smeri sever-severovzhod (NNE) do vzhod-severovzhod (ENE). -severovzhodnik (NE) - burja - stalni veter Burja (italijansko bora, hrvaško bura; izhaja iz starogrške besede borea: sever) je suh, mrzel in sunkovit veter v Jadranu. Burja je predvsem severovzhodnik (NE), čeprav lahko piha vse od severa (N) do vzhoda (E). Burja nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom ali Sredozemljem. Pojavlja se lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna. Burja piha čez vse leto, predvsem pa pozimi. Lahko traja od nekaj ur (predvsem poleti), nekaj dni, pa vse do teden ali dva (predvsem pozimi). Predvsem pod gorskimi verigami (Velebit, Biokovo in Nanos) lahko doseže orkansko (80 vz.) moč, ki lahko traja do dva dni. Značilen predznak burje je oblačna "kapa" na gorskih vrhovih, zlasti nad Nanosom, Učko, Velebitom, Kamešnico, Biokovim, Orjenom. Če se kapa veča, pomeni, da se burja krepi. Piha pogosteje popoldan, največjo moč navadno doseže med 11. in 13. uro. Najšibkejša je navadno nekaj ur zatem, ko se je izgubila oblačna "kapa" nad hribovjem, takrat včasih celo preneha pihati. Burja preide v jugovzhodni (SE) veter z oblačnim vremenom in padavinami, če tlak zraka naglo zraste in tako prepreči napredovanje ciklonalne depresije (C), ki v teh primerih leži nad Ligurskim morjem ali severnim Jadranom. Burja poleti ponavadi prinaša lepo vreme, pozimi pa grdo. -vzhodnik (E) - levant Levant je v severnem Jadranu prehoden, vlažen veter, ki piha z vzhoda (E). Značilen je predvsem za zimski čas. Nastane v brezveterju in preide v burjo ali jugo. -jugovzhodnik (SE) - jugo, široko - stalni veter Jugo ali široko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vz.). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tri tedne. Jugo močno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnejše oblike ter pri isti višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne. Predznaki juga so tišina in spremenljivi šibki vetrovi, meglica in mračen jugovzhoden del obzorja. Vidnost se zmanšuje, tlak počasi pada, krepijo se zračni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu višina morja raste. Jugo prinaša slabo vreme. -južnik (S) - oštro Oštro je v Jadranu prehoden in kratkotrajen veter, ki piha iz južne (S) smeri. -jugozahodnik (SW) - lebič, garbin Lebič ali garbin (italijansko lebeccio) je v Jadranu nevihtni jugozahodni (SW) veter, ki ga spremljajo močne padavine. Poleti nastane kot veter lokalne termične nevihte. V drugih letnih časih ima lebič izrazite ciklonalne (frontalne) karakteristike. Pihati začne, ko se pojavi južno ali jugozahodno od Jadrana anticiklon, obenem pa se s severa približuje močan ciklon. Takrat začne na Jadranu pihati južni ali jugozahodni veter. Zaradi gibanja ciklona vzdolž Jadrana veter čez nekaj časa naglo obrne smer na SW in doseže nevihtno moč. Temu vetru pravimo lebič. Največjo moč vetra spremlja najnižji zračni tlak. Takoj po prehodu ciklona se začne moč vetra naglo zmanjševati. Lebič ustvarja velike valove in na jadranski obali ogroža tista pristanišča, ki niso zavarovana pred jugozahodnimi vetrovi. Valovi udarjajo pravokotno na druge valove in so zato zelo nevarni, predznak lebiča je ponavadi plimovanje. -zahodnik (W) - ponent Ponent je v Jadranu nevihtni veter, ki piha iz zahodne (W) smeri. Na zahodu se prično zbirati oblaki in ko se dvignejo 45 stopinj na horizont prične pihati nenadoma močan veter in takrat je zelo zaželeno, če smo v marini. Običajno se to pojavlja popoldan. -severozahodnik (NW) - maestral - termični veter Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje. Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 Bf in preneha pihati po 17h ali najkasneje pred sončnim zahodom, ko že njegova moč čisto pojenja. Znaki, ki kažejo na slabo vreme: -če ne piha maestral, oziroma, če ne neha pihati ali pojenjati po 17h -če je zjutraj mavrica -če je zjutraj rdeče nebo -če je sončni zahod barve gorčice -če se popoldan na zahodu začnejo zbirati oblaki in v daljavi opazimo bliskanje -če pada zračni pritisk -če so glasovi bolje slišni, kot ostale dni -če je kolobar okoli sonca ali lune -če je zjutraj močan veter -če se jugo krepi Znaki, ki kažejo na lepo vreme: -če po dežju piha močan veter -če se jasni na zahodu -če je rdeč sončni zaton -če zračni pritisk raste. |
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
| ©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane. Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger], e-pošta: info@akvarij.com Smo: 28.4.2024, 2:37:13 | obiskovalec številka: 6814209 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net |
 |