| |
|
|
KAKŠNI SO ZNAKI ZA BOLNO RIBO
|  |
|
%%%fbLikeLink%%%
|
|
VPRAŠANJE št. 237:
Kakšni so znaki za bolno ribo v ribniku?
Mirela
ODGOVOR:
Kako opazimo da je riba bolna?
Če želimo ribam pomagati, jih moramo najprej tako dobro poznati, da sploh ugotovimo, da so ribe bolne.
Znaki bolne ribe so, da ni več aktivna, da se izloči iz jate, je zelo mirna, lahko ulovljiva in se večji del dneva zadržuje ob kakšni rastlini ali kamnu, leži na boku, se stresa na mestu ali drgne ob trde predmete, neenakomerno diha, je bolj bledih barv, ne hlasta po hrani in plava zibajoče kot jadrnica na razburkanemu morju.
Vidni mehanski znake ribe pa so razcefrane plavuti, ki jih več ne odpira pri plavanju in zato tudi zelo čudno plava, podpludbe na koži, odebeljena mesta, izbuljene očke prevlečene z kakšno tanko belo mreno, rdeči in zatečeni škržni poklopci, plesen na ribi ali bele pikice.
Bolezen ponavadi ne nastopa v eni obliki in se kar nekaj bolezni istočasno prepleta na ribi.
Na ribah lahko opazimo različne tipe bolezni:
-glivično
-bakterijsko
-zajedavsko
-virusno
Pri zdravljenju je zelo pomembno zgodnje odkrivanje znakov bolezni in takojšnje ukrepanje.
Razne oblike bolezni:
Bakterijski razpad plavuti je bolezen, ki je sicer bolj znana iz akvaristike, a se kar veliko krat pojavlja tudi v ribnikih
Vzroki za nastanek bolezni!
Na kvaliteto rib v veliki meri vplivajo starši, saj če se ribe razmnožujejo v istem ribniku in ne dodajamo novih je tretja generacija rib manj odporna kot prva.
Poleg tega pa med glavni vzroke za nastanek bolezni uvrščamo stres ribe, saj ko je riba pod stresom, ji pade odpornost imunskega sistema in tako je mnogo bolj dovzetna za razne oblike bolezni.
Stres se lahko kaže v dveh oblikah:
-kratkotrajen in močan stres
-daljnoročen in manj močan stres
Kratkotrajen stres se lahko v ribniku ustvari z nenadnimi temperaturnimi spremembami, katerim lahko botruje menjava vode ali pa nenaden dvig temperatur v naravi.
Vzrok za tak stres je lahko tudi nenaden padec ph-ja v ribniku, v kolikor ima voda v ribniku karbonatno trdoto pod 5 ali pa hiter in nevaren dvig toksičnih vrednosti amoniaka ali nitrita, kar se lahko pojavi v novih ribniki, v katerega smo prehitro naselili ribe ali pa je naseljen z prevelikim številom rib.
V to vrsto stresa lahko štejemo tudi nakup ali nabavo novih rib, še posebej v kolikor je razlika med vodo, kjer so ribe prej živele in novo zelo velika in ribe nepravilno prilagodimo na novo vodo.
Kratkotrajen stres vliva na ribo le kratek čas in v kolikor ga prebrodi brez težav in se prilagodi novim razmeram, potem ne bo izpostavljena bolezni.
Na daljnoročen stres pa vplivajo predvsem slabi pogoji ribnika, v katerem ribe živijo.
Teh dejavnikov je kar nekaj in več kot jih bo optimalnem stanju, manj je možnosti, da bo riba zbolela.
Med te dejavnike pa spadajo:
-kvaliteta vode, v kolikor voda daljnoročno po meritvah ne ustreza ribam
-kvaliteta čistilnih naprav, v kolikor so te neprimerne ali kakšna manjka
-pretok vode, v kolikor je slabo zasnovan in premalo aktiven
-pretirana naseljenost rib, v kolikor imamo v ribniku pretirano število rib ali prevelike primerke
-neustrezna velikost ter globina ribnika, v kolikor je ribnik premajhen in ni dovolj globok
-hrana, v kolikor je neprimerna, oziroma v ribnik dodajamo prevelik odmerek
Pri daljnoročnem stresu se lahko riba tudi dlje časa prilagaja slabšim pogojem in ne zboli, a zaradi neustreznih pogojev tudi njena rast ni tako bujna, riba nima lepe atletske postave in barve na njen niso tako intenzivne, kot pri ribah, ki imajo v ribniku ustrezne pogoje.
Hkrati se ji ponavadi življenjska doba kar precej zmanjša.
Razne oblike bolezni:
Bakterijski razpad plavuti
je bolezen ki je sicer bolj znana iz akvaristike, a se kar veliko krat pojavlja tudi v ribnikih. Glavni razlog nastanka te bolezni so neprimerni pogoji v ribniku med katere spada slaba kvaliteta vode, neprimeren filtrirni sistem, slabo gibanje vode, neredno izvajanje servisa ribnika, pretiran odmerek hrane ter neprimerno število rib. Razpad plavuti se pojavlja od zunanjega roba navznoter in dlje kot so plavuti razcefrane manj možnosti je da se bodo ribe pozdravile.
Ribe je potrebno zdraviti z ustreznimi zdravili na bazi bakra ob dodatku soli, a s tem le kratkotrajno pomagamo ribam, za daljnoročno rešitev je pa potrebno odpraviti vzroke za nastanek bolezni.
Plesen
je bolezen, ki se pojavlja kar precej pogosto in se naseljuje na poškodovanih delih kože in tudi na škrgah rib.
Plesen se prične z nežno komaj opazno pajčevini podobno prevleko, ki se lahko nato razširi na celo telo in ko bolezen močno napreduje je plesen na ribi že zelo dobro vidna in podobna vati. Bolezen počasi uničuje zunanjo tkivo ribe in riba v takšnem groznem stanju preživi kar zelo dolgo časa in če jo ne zdravimo počasi umira. Bolezen je ob primernem zdravilu zelo dobro obvladljiva in tudi poškodovana mesta se čez čas zelo dobro zarastejo.
Vzrok za nastanek bolezni je pa ponavadi prenos iz ribe na ribo in nenaden dvig temp. ali sprememb v vodi, tudi pri prenosu rib iz enega ribnika v drugega, neprimernem prilagajanju ter menjavi večje količine vode.
Koi herpes
Je virusno nalezljiva novejša bolezen krapov - Cyprinus carpio in se prenaša med navadnimi in okrasnimi krapi. Pogosteje prizadene mlajšo populacijo, a ni prizanešena niti starejši, ki ponavadi ne zboli, a ostanejo prenašalci bolezni kakor je značilno tudi za ostale vrste rib v ribniku.
Bolezen za človeka ni nevarna in se prenaša iz ribe na ribo ob stiku, prenos pa je možen tudi z opremo in orodjem, ki ga uporabljamo ob ribniku.
Bolezen se je pojavila prvič v Nemčiji leta 1997, pri nas pa leta 2008.
Vzrok za nastanek bolezni je virus Herpesvirus cyprini (CyHv-3) in je zelo nevaren, saj nam lahko uniči v ribniku vse ribe, razvije pa se hitreje pri temp. nad 20C. Inkubacijska doba je od 5 do 14 dni, na razvoj bolezni pa vpliva ogromno dejavnikov.
Prvi znaki bolezni so:
-otečene in rdeče škrge
-anoreksija
-razpad plavuti
-krvave podpludbe
-nemirno in nekotrolirano plavanje
-ribe niso več dovzetne za hrano
-iskanje kisika z zadrževanjem ob gladini vode ali ob raznem vodnem efektu, kjer se z gibanjem vode ustvarja kisik
-vdrte oči
Kot sekundarna oblika bolezni pa se na telesu pojavi večja količina sluzi in ko bolezen še napreduje plesen in pojav bakterij, ki bolezen še pospeši.
Zdravljenja ni, pojav bolezni pa je potrebno javiti Nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, ki nam nato poda nadaljnja navodila za preprečitev širjenja bolezni na ostale ribe ali sosedne ribnike.
Razni zajedavci!
Ribe lahko poškodujejo tudi razni zajedavci, kot so:
-vodne uši
-pijavke
-kožni, škržni ali črevesni črvi
Te oblike so sicer bolj redke in se zdravijo z različnimi zdravili.
Mehanske poškodbe rib!
Poleg bolezni rib je potrebno omeniti še mehanske poškodbe rib pri neprimernem rokovanju z ribami.
Ribe pod nobenim pogojem ne smemo prijemati za škrge, kjer so najbolj občutljive in ranljive in že rahel dotik tankih sten kapilar škrg lahko povzroči krvavitev, bolečino rib ter pogostost pogin.
Riba je obdana s sluzjo, ki predstavlja prvi zaščitni sloj lusk ribe in ribe na sploh, zato rib ne smemo prijemati s suhimi rokami ali predmeti.
Če se že ne moremo izogniti, potem jo primemo z mokrimi rokami in jo kar se da hitro prenesemo na želeno mesto, če pa je le možno pa jo polovimo in izpustimo kar z vrečko pod vodo.
Ribe so poškodbam izpostavljene tudi pri transportu, zato jih moramo transportirat v okroglih vrečkah, ki so primerno velike.
Vrečka naj bo napolnjena le z 1/3 vode in z 2/3 zraka, saj je pri transportu količina zraka, oziroma natančneje kisika bolj pomembna kot količina vode.
V primeru visokih ali nizkih temp. vrečke z ribami transportiramo v škatlah iz stiropora, saj predvsem visoke temp. niso najbolj primerne za transport rib.
Zastrupitev rib!
Za konec je pa še potrebno omenit, da lahko ribe zbolijo in tudi poginejo zaradi zastrupitve.
Razlika med boleznijo in zastrupitvijo je v tem, da v primeru zastrupitve ribe v zelo kratkem času poginejo, kar pomeni v roku par ur in skoraj vse, pri bolezni pa se bolezen razvija postopoma in ribe prav tako postopoma umirajo v daljšem časovnem obdobju.
Pri zastrupitvi rib, ribe plavajo na površini ali ob vodnem efektu, saj jim primanjkuje kisika in prvo poginejo večje ribe, saj potrebujejo več kisika.
Ribe prav tako zelo hitro in neenakomerno dihajo.
Ukrep pri zastrupitvi je takojšnja menjava vode ali dodatek kisika ob vklopu zračne črpalke, v kolikor je ta del našega ribnika.
Vzrok za zastrupitev rib je:
- pomanjkanja kisika, kar se lahko pojavi pri manjših in bolj plitvih ribnikih ter pri povišanih temp. vode
- prehitro naseljen ribnik z pretiranim številom rib
- slab filtrirni sistem, daljnoročno neredno vzdrževan ribnik
Roby
|
| |
|
|
10.06.2017 | objavil: Robi | Število ogledov: 37 |
|
|
|
| |
|
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
