AQUA-RO-DESIGN; ribniki, akvariji, fontane,...
aqua-ro-design
Domov O podjetju Naše delo Ponudba Galerija slik Nasveti
Aktualne novice Aktualne cene Akvarij.com na Facebook-u
www.akvarij.comwww.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com
 
ISKANJE PO PORTALU
VREME PO SLOVENIJI
PREDSTAVITEV TUJI JEZIKI
   
NAGRADNI IZBOR
PRIJAVNICA za CRAZY PICTURE 2018
ANKETA
predhodne ankete
PREJEMANJE NOVIC
Želite prejemati novice po emailu?
 
 

ZELO POGOSTA VPRAŠANJA

Lastniki akvarijev in ribnikov se pri svojem hobiju velikokrat srečujete z podobnimi težavami, saj na mail in tudi na terenu dobim ogromno zelo podobnih vprašanj.
Upam, da bom z objavo mojih odgovorov, pomagal kakšnemu novemu akvaristu ali lastniku ribnika.


NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE AKVARIJA


ZAGON AKVARIJA
Ko se akvarij postavi, napolni z vodo in zažene z opremo, moramo počakat ca 7. do 14. dni za prvi vnos rib. Sveža voda je zelo agresivna, zato moramo počakat, da se izoblikuje malce bolj prijazno okolje za ribice, oziroma bolj stabilni pogoji.
To ustvari filter ter dodatek bioštarterja, ki pospeši delovanje biološkega filtrirnega materiala.
V času ko smo akvarij zagnali in v njemu še ni ribic, torej prvih 7 do 14 dni, mora v akvariju delovat glavni filter ter grelec 24h na dan.
V tem času tudi če še v akvariju ne plavajo ribe, se mora vklopit tudi lučka in morebitna zračna črpalka, le da te dve napravi nista vklopljeni non stop, ampak le 7 do 11ur, za kar skrbi časovno stikalo.
Enak način vklopa vseh naprav imamo tudi takrat, ko so akvarij že ribe.
V času brez rib nimamo z akvarijem nobenega opravila, razen da preverimo, če vse deluje in če se vklaplja in izklaplja luč in da dodamo po priporočilu še v akvarij preostale tablete bioštarteja.
Bioštarter se doda ponavadi na začetku v odmerku ca 50% in nato še 3 dni zapored ca 15%, kar pomeni v praski ob zagonu dodamo v akvarij 6 tablet bioštarteja in nato še 3 dni zapored po 2 tableti.

VNOS RIB
Ko vnesemo ribe v akvarij jih moramo primerno prilagajat in jih nato vsaj prvih 7 dni nadzirat.
Ribe so zaradi transporta in naselitve v nov akvarij pod velikim stresom in zato potrebujejo ca 3. do 14. dni da se počasi prilagodijo na novo okolico.
In ravno v tem času so najbolj ranljive, kar pomeni, da lahko zbolijo in tudi poginejo, zato je nadzor nad ribami v tem času zelo pomemben.
V tem času tudi temu primerno manj jedo.
Prvi dan skoraj nič, nato pa vsak dan malce več in šele čez kakšnih 14 dni pričnejo jest z 100%.
Temu primerno moramo v tem času tudi hranit ribe. Lahko jim sicer damo prve dni malce več hrane, da jih nekako prisilimo, da začnejo jest, a po 14 dneh moramo nato strogo upoštevat pravilo 2min, da ne bomo prehitro uničili sistema.

REDNI SERVIS AKVARIJA

Prvi redni servis akvarija naredimo ca 4. do 5. tednov od vnosa rib (ne od zagona akvarija).
Z vnosom rib se šele začne obremenjevat akvarij zaradi CO2-ja, ki ga ribe izdihujejo, odvečne hrane in ribjih iztrebkov.
Servis izvedemo tako, da prvo izklopimo vse naprave, lučko si načeloma lahko pustimo, obvezno pa moramo izklopit glavni filter ter predvsem grelec, saj lahko pride do poškodb.
Nato s sesalno napravo posesamo pesek in tako menjamo del vode (največ 1/3).
Obvezno moramo posesat pesek in ne samo menjat vode, saj se v pesku nabere ogromno nečistoč, ki jih s sesalno cevjo odstranimo iz akvarija.
Ob tem tudi prekontroliramo filtrirne materiale in jih po potrebi očistimo.
Filtrirne materiale ne čistimo pod tekočo vodo, jih ne puščamo predolgo izven vode, jih ni potrebno prekuhavat ali čistit z čistili in jih tudi ni potrebno vsak servis menjat, ampak jih enostavno delno speremo v vodi, ki smo jo odlili iz akvarija pri izvajanju servisa v vedro.
V tej dejansko akvarijski vodi jih le delno speremo, tako da odstranimo mulj in mehanske nečistoče in jih vrnemo nazaj v filter. S tem odstranimo mehanske nečistoče, tako da so materialni ponovno absorbirni, biološke nečistoče pa ne uničimo preveč, tako da ko akvarij ponovno zaženemo pričnejo biološki filtrirni materiali ponovno dobro in hitro učinkovat.
V času servisa še lahko počistimo steklo in dekorativno obdelamo rastline, v kolikor je potreba in nato akvarij napolnimo nazaj z vodo.
Voda je lahko kar iz pipe, pri tem moramo le pazit, da je približno iste temp, ko je v voda v akvariju.
V kolikor imamo aparat za merjenje prevodnosti, še nastavimo slanost in v vodo dodamo vsaj eno sredstvo za zaščito ribje sluznice.
Ko je akvarij poln z vodo, ponovno vklopimo vse naprave.
V kolikor izvajamo servise redno, se generalka akvarija pri optimalnih pogojih izvede nekje na 4. do 5. let.

TEŽAVE Z AKVARIJEM
Ribe nam povzročajo težave ponavadi le prvih 14. dni in v kolikor se nato navadijo na sistem in novo domovanje nato z njimi nimamo težav razen:
-če so pogoji v akvariju za določeno vrsto neprimerni (na to ima velik vpliv voda iz pipe)
-če smo pretiravali s številom rib
-če so odmerki hrane preveliki
-če ne izvajamo rednih servisov
-če večkrat dodajamo kakšne nove ribice
-če smo naredili kakšno večjo napako
-če zataji kakšno oprema

Rastline ponavadi prvih 14 dni stagnirajo v akvariju, v redko katerem primeru odmre nekaj listov in še redkeje cela rastlina. Vzrok je v tem, ker rastlina menja okolje, ker pride v čisto okolje in svežo vodo in ker v akvariju še ni rib. Ko v akvarij naselimo ribe rastline začnejo počasi rast in v roku enega meseca se že vidi velik napredek. v Kolikor je z akvarij vse ok, pa se rastline v 6 mesecih tako razrastejo, da jih je potrebno razredčit. Tega dogodka se sicer ne veselite, če se bo prehitro zgodil, saj lahko tudi pomeni, da imate akvarij preveč zanemarjen. Več kot bo akvariju nečistoč (NO3 in PO4), bolj bodo rastle rastline.

MERITVE VODE
KH vrednost vode najbolj pomembna in pri tem moramo pazit, da je vedno nad 5, saj drugače bomo imeli z akvarijem ogromno težav.
PREVODNOST VODE je tudi zelo pomembna meritev predvsem za ribe in enako bi lahko dejal za GH vode.
PH meritev vode je zelo pomembna, v kolikor se nam v akvariju kje kaj zalomi
Ostale meritve (NH3, NH4, NO2, NO3, PO4,...) v akvariju niso tako pomembne, če pa jih že boste izvajali, jih morate 3 dni zapored ob različnih urah, da dobite dejansko vrednost vode.



NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE RIBNIKA


ZAGON RIBNIKA
FILTRIRNA TEHNIKA

Ko ribnik napolnimo z vodo in smo končali z dekorativno obdelavo ribnika zaženemo vse ČRPALKE, ki poganjajo vodo do MEHANSKIH in BIOLOŠKIH filtrirnih materialov.
UV-NAPRAVA se vklopi 7. do 14. dan (odvisno od letnega časa, bolj je toplo, prej jo lahko vklopimo) od zagona ribnika.
Enako velja za I-TRONIC ter OZONSKO napravo.

SREDSTVA ZA VODO
Ko ribnik napolnimo z vodo in zaženemo filtrirno tehniko in vse črpalke dodamo v biološki filter bakterije BACTERIUM E in v vodo še GH in KH plus prah po predpisanih odmerkih.
V kolikor se biološki filtrirni materiali pravilno čistijo, potem se bakterije za zagon filtra v isti sezoni več ne potrebujejo.
GH in KH sredstvo pa se dodaja po vsakem več urnem močnem nalivu ali pa če v 7 do 10 dni vsak dan malce do zmerno dežuje.
Deževnica je mehka voda z vrednostjo GH in KH 0 in tako postopoma znižuje vrednost KH in GH v ribniški vodi.
ANTI ALGE, oziroma vsa algocitna sredstva se v ribnik dodajajo ca 10. do 14. od zagona ribnika.

FILTRIRNI SISTEM IN KAKO DELUJE!
(kratek opis)
Na rast alg in motno vodo tudi ne vpliva le en parameter, zato je zelo smotrno uporabit naslednje čistilne sisteme:
-mehanski filter ob dodatku filc sistema
-biološki filter z trenutno najboljšim biološkimi materiali - bioballs
-rastlinski filter s skrbno izbranimi zelo hitro in zelo bujno rastočimi rastlinami
-UV filter
-skimmer
-I- tronic
UV naprava služi za uničevanje bakterij in nekoristnih mikroorganizmov ter raznih škodljivih virusov
Filter z mehanskimi materiali služi za odstranjevanje mehanskih nečistoč
Filter z biološkimi materiali služi za odstranjevanje in pretvorbo produktov nitrifikacijskega postopka
Rastline v rastlinskem filtru imajo ta namen, da s svojo hitro in bujno rastjo uničujejo organske odpadke, nitrat in fosfat
I-tronic naprava preko ionsko katodne reakcije ustvarja bakrov ion, ki je strup za alge
Skimer ali površinski pobiralec nečistoč pa služi za pobiranje nečistoč (insektov, listja,...) z vodne gladine

DELOVANJE NAPRAV
Črpalke
služijo za pretok vode in so vse sestavljene iz rotorja, ki ga poganja navitje.
Rotor je pred mehanskimi delci zaščiten z mrežastim plastičnim ohišjem, ki obdaja črpalko.
Dlje časa, ko črpalka deluje več manjših delcev se nabira na rotorju in tako posledično zmanjšuje moč črpalke, zato se mora po potrebi črpalka razstavit in rotor očistit. Pri bolj kvalitetnih črpalkah (Velda, Seliger, Oase) to pomeni enkrat letno, pri manj bolj pogosto.

UV naprava
se vklopi šele ca 7. do 14. dan od zagona ribnika, saj ne želimo, da nam že v začetni fazi uniči tudi koristne bakterije, za katere želimo, da se čim prej ustvarijo v biološkem filtru in smo jih tudi z Bacteriumu E sami naselili v biološki filter.
UV naprava deluje na tem principu, da se skozi UV žarnico, ki je zaščitena v UV napravi s steklom pretaka voda in ko žarnica vodo osvetli, jo sterilizira in uničuje mikroorganizme ter bakterije zaradi katerih nastajajo alge. UV žarnica ne uničuje alg, le snovi zaradi katerih alge rastejo.
Ker UV žarnica segreva steklo moramo biti zelo pozorni, da imamo UV napravo vklopljeno le takrat ko je vklopljena tudi črpalka, saj ko voda teče skozi napravo hladi steklo.
Če prvo vklopimo UV napravo in šele čez par minut črpalko za pretok vode se nam lahko zgodi, da bo steklo počilo - ZELO POMEMBNO!
UV napravo moramo ravno zaradi stekla OBVEZNO pred prvim mrazom odstranit iz sistema in jo hranit v hiši, saj zaradi ledu steklo v ohišju UV naprave poči.

I-Tronic
se vklopi šele ca 7. do 14. dan od zagona ribnika, saj prej zanj ni potrebe in malce tudi preprečuje izoblikovanje stabilnega vodnega biotopa.
Sestavljena je iz anode, ki je iz mineralnega materiala in iz katode, ki je iz kovinskega materiala.
Mikroprocesor, ki je voden z digitalnega monitorja nadzoruje elektronski impulz, ki povzroča medsebojno reakcijo med anodo in katodo, s čimer dobimo proste bakrene-CU ione, oziroma minerale, ki so naravni zaviralci rasti alg in ta proces imenujemo mineralizacija.
Procent moči tvorjenja naravnih zaviralcev alg moramo nastaviti postopoma od 1% do 50%, mineralno anodo, ki pa se ob tem porablja, pa moramo obnavljati, na kar nas tudi opozori zapis na monitorju.
Naprava ni samo tako napredna, da zaustavi tvorbo alg, ampak celo zaustavi rast že obstoječih alg ter jih s časoma tudi popolnoma odstrani.
Alge postanejo prvo bele, nato zginejo

Ozon
Ozon je naprava, ki v ribnik sprošča tretjo kisikovo molekulo in pospeši delovanje ter pretvorbo organskih snovi v manj toksične substance do 80% in ta naprava deluje res perfektno.

Skimer ali površinski pobiralec nečistoč
Skimer ali površinski pobiralec nečistoč, ki služi za pobiranje nečistoč (insektov, listja,...) z vodne gladine.

Vodne lučke
Lučke so potopne in nimajo čistilnega efekta, ampak imajo le dekorativni namen.
Lučke se zmontirajo v vodo, so 50W, imajo lečo s katero lahko
usmerimo svetlobo ter 4 različne barvne nastavke.

NAMEN SREDSTEV, ki jih dodajamo v vodo
Bacterium E
Z umetnimi bakterijami umetno naselimo v biološke filtrirne materiale (biokroglice) bakterije in pospešimo delovanje biokroglic ter z tem razgradnjo organskih snovi.
Na tak način se toksične spojine nitrifikacijskega postopka manj časa in v manjših odmerkih zadržujejo v ribniški vodi, kar pomeni po domače manjša možnost kalne vode ter ustvarjanja nezaželenih alg.
Bistvo dobrega delovanja čistilnega sistema v ribnikih je v tem, da v zmernem številu gojijo bakterije, saj te vzdržujejo sistem, a jih moramo z dobrimi filtrirnimi materiali (predvsem biološkimi) "poloviti" ali koncentrirati v filtrirnih sodih.

KH plus sredstvo
Pri ribniku nam nič ne pomaga najboljša in najdražja čistilna oprema, če je KH trdota vode pod 5 ali celo pod 3.
Zakaj je to tako pomemben podatek? Dokler je izmerjen KH nad 5, potem karbonatna trdota sploh ni pomembna. Ko pa se ta spusti pod 5 ali pa še huje pod 3, potem pa postane voda izredno nestabilna in s tem PH močno niha, kar pa ni idealno za cel sistem, ribe, rastline in alge. Torej moramo prvo karbonatno trdoto dvignit z določenim prahom ali tekočino nad 5 in jo nato venomer nadzorovat, saj je karbonatna trdota prehodna in se sčasoma porablja. Na nihanje vode in PH pa lahko ob premalo visokem KH vplivamo negativno sami, z prevelikim odmerkom hrane, številom rib in ribjimi izdihljaji-CO2, ki lahko ponoči močno spustijo PH v kislo stanje, saj rastline zaradi nedelovanja fotosinteze (ni svetlobe) počivajo in ne pretvarjajo CO2 v kisik in se čez noč kopiči v ribniku.
Na nestabilno vodo ob prenizkem KH-ju pa lahko vpliva tudi cvetni prah, kisli ali saharski dež, morebitno škropljene dreves,...itd

GH plus sredstvo
oziroma skupna trdota je tudi kar pomembna vrednost vode, a ne tako kot KH trdota.
GH trdota tudi malce vpliva na skupni biotop, a je bolj pomemben za ribe, saj če je voda premehka, se ribe v takšni vodi slabše počutijo.
GH ali skupna trdota vode bi naj bila vsaj nad 7, zaželeno pa nad 10.
Najbolj optimalno stanje pa bi bilo, če bi bila KH vrednost vode 70% od GH vrednosti vode, kar pomeni po domače, da bi bilo najbolj optimalno, če bi imeli v ribniku GH - 10 in KH - 7.
Obe vrednosti se da zelo enostavno izmerit z GH in KH testom vode.

Anti Alge,
oziroma bilo kakršno koli biološka sredstva proti algam se v vodo dodajajo, ko se ribnik naredi na novo, ali takrat ko se klub dobri opremi v ribniku kje kaj zalomi in je potrebno "umetno" ustvarit stabilno vodno klimo. GH in KH prah lahko v vodo dodamo kar direktno, saj nista ljudem nevarni sestavini (KH plus sredstvo ali natrijev karbonat najdemo tudi v moki, GH plus sredstvo je pa soli podobna sestavina), medtem ko moramo vsa sredstva proti algam pred dodajanjem v ribnik razredčit z vodo v razmerju 1:10 in šele nato ulit v ribnik. Na dam dodajanja sredstva proti algam se tudi ni zaželeno kopat v ribniku in prav tako se je treba strogo držat predpisanega odmerka (v primeru Anti Alge je to 1l na 20000l vode)

TEŽAVE, KI SE POJAVLJAJO LASTNIKOM NOVIH RIBNIKOV!
Ribnik je nek živ eko sistem in dokler se v vodi ne izoblikuje ravnovesje, torej stabilen vodni biotop, tako dolgo lahko z njim pričakujemo težave.
Za to obstaja kar nekaj razlogov:
-ko zapremo vodo v nek prostor/kotanjo ta začne biološko razpadat
-v ribnik iz okolice nanese kar nekaj mehanskih nečistoč (insekti, prah, listje, ...)
-ko v ribnik posadimo rastline te prvih 14 dni stagnirajo in šele nato začnejo opravljat svojo funkcijo in še to postopoma počasi, torej v roku 14 dni delujejo z 20% močjo, čez mesec dni z 50% močjo itd
-biološki filter deluje na podoben način in šele čez kakšnih mesec deluje z polno močjo čiščenja in zaradi tega tudi ne smeo prehitro vklopit UV naprave in v kolikor imamo tudi ne I-tronika in Ozonske naprave, saj bi uničili tudi koristne bakterije
Zaradi zgoraj opisanega ribnik potrebuje vsaj kakšen mesec, da se v njemu izoblikuje stabilen vodni biotop in dokler v vodi ni stabilnega vodnega biotopa tako dolgo lahko z ribnikom pričakujem manjše ali pa tudi večje težave - mi pravimo temu otroške bolezni ribnika.
Te težavice se pa lahko kažejo v obliki kalne vode ali nastanku prekomerne količine alg.
Zdravilo za te težave so naslednje:
-boljša kot bo oprema, manj bo težav
-več kot bo filtrirne tehnike in različna kot bo, manj bo težav
-enako velja za velikost ribnika, saj pri večjem volumnu ribnika ter večji globini je nihanje v vodnega biotopa manjše
-zelo pomembno je v tej fazi, da stalno nadziramo predvsem KH vrednost vode in da je ta vedno nad 5
-v tej fazi je tudi zelo pomembno da čim prej končamo gradbena dela ob ribniku (vodni efekti, planiranje okolice, zasaditev grmovnic in dreves, betoniranje,...) in da zaščitimo rob robnika da vanj spira čim manj zemlje iz okolice in da nanosi čim manj prahu
-predvsem pa ČAS in STRPNOST sta v tej fazi zelo pomembni

NAVODILA ZA VZDRŽEVANJE OKRASNEGA RIBNIKA
Živimo v krajih kjer imamo 4 letne čase in ribnik moramo temu primerno tudi vzdrževat.
POMLAD:
Ko se temp. konstantno dvignejo nad 0C se v ribniku izvede prvo opravilo, oziroma prvi servis, ki zajema:
-delno menjavo vode
-čiščenje mulja, kamnov, skal, vodnih efektov
-dekorativni popravki ribnika
-zagon filtrirne tehnike
-menjamo UV - žarnico in anoda I-tronica
-obvezna meritev vode (predvsem za KH in GH trdoto)
-dodajanje sredstev za dvig trdote vode ter bakterij za biološki zagon filtra

POLETJE:
V poletnem času so naša opravila naslednja:
-v ribnik dolivamo vodo, ki hlapi
-po potrebi menjamo del vode (pri zelo visokih temperaturah)
-kontrola filtra in tehnike

JESEN:
Ko so v jesenskih mesecih temp. okoli 0C, so naša opravila naslednja:
-izklopimo vse naprave
-črpalko očistimo in jo spustimo na globino vsaj 50cm v vodo
-filter očistimo in iz njega odlijemo vso vodo ter ga shranimo nekje v kletnih prostorih
-UV napravo OBVEZNO odstranimo, očistimo in hranimo v kletnih prostorih, saj drugače steklo ob prvem mrazu poči
-enako velja I-tronic in Ozonsko napravo
-stebelni del rastlin porežemo ca 10 do 15cm nad korenino

ZIMA:
Čez zimo je naše edino opravilo v ribniku, da nič ne delamo, kar tudi pomeni, da ne prebijamo leda in rib ne hranimo.
Vse naprave so izklopljene in ribnik miruje.

ZELO POMEMBNO!
Ko vklopimo UV napravo je zelo pomembno, da istočasno vklopimo tudi črpalko, ki skozi UV napravo potiska vodo.
S tem se steklo v UV napravi sproti ohlaja.
V nasprotnem primeru se steklo v UV napravi pregreje in ko naknadno vklopimo črpalko in na steklo spustimo vodo, steklo zaradi temp. razlik poči in garancija v tem primeru ne velja.
Črpalka deluje direktno na 220V, medtem ko UV naprava z pretvornikom na 24V.



AKVARIJ VELIKOSTI POD 100L???


Pri nas ne ponujamo akvarijev velikosti pod 100l in osebno tudi nisem pristaš akvarijev takšne velikosti!
Razlog seveda ni v zaslužku ali v kakšni drugi obliki prodajniške modne muhe, ampak ravno v vseh vaših vprašanjih ter težavah z manjšimi akvariji, ki sem jih tudi sam opazil in jih opažam pri tistih, ki sem jih pred leti zmontiral in jim na tak ali na drug način danes še vedno vzdržujem akvarij.
In ravno zaradi tega akvarije velikosti pod 100l že vsaj pet let več ne ponujamo in jih tudi osebno močno odsvetujem.

Razlogov je kar nekaj in upam, da bom s strokovno razlago koga prepričal, da si ne bo nabavil akvarij pod 100l.

1. v manjšem akvariju je manjša količina vode, kar pomeni, da se v njem hitreje zapolnijo vse komponente (parametri vode), ki vplivajo na stabilen biotop, kar zopet pomeni, da v kolikor porušimo sistem, potem se kar hitro pojavijo alge, smrdeča voda ter seveda pogin rib

2. v manjšem akvariju se prav tako zelo hitro pozna vsaka napakica, ki jo ponavadi naredi nevešč akvarist (večji odmerek hrane, preveliko število rib, napačno doziranje sredstev,...), saj jo sistem ni sposoben absorbirati in razkrojiti

3. manjši akvariji imajo ponavadi glede na ceno neustrezno osvetlitev akvarija

4. manjši akvariji imajo ponavadi ceni primerno filtrirni tehniko in ker sta osvetlitev akvarija ter filter dve najpomembnejši komponenti v akvariju, žal z nižjo kvaliteto ni pričakovati daljnoročno lep in zdrav akvarij

5. posledično je ponavadi zaradi tega z manjšim akvarijem več vzdrževanja in zmotno je razmišljanje, ki ga slišim pri večini potencialnih novih akvaristov, da si bodo nabavili manjši akvarij in bi naj imeli z njim manj dela

6. manjši akvarij imajo ponavadi zelo neustrezno rešen zgornji pokrov akvarija, ki je ali zelo nedostopen za poseg v notranjost akvarija ali pa njegov okvir ni fiksno lepljen na steklo, kar skoraj pri vseh privede do zamakanja kondenza, ki se nabira pod pokrovom akvarija

7. zaradi neustreznega pokrova je potrebno prav tako zelo pogosto dolivati hlapečo vodo, kar pri večjim ponavadi ni potrebno, dokler se ne izvede reden servis akvarija, ki se bi naj izvajal ca enkrat na 5 tednov

8. izbor ribic je seveda primeren volumnu akvarija, kar pomeni da smo pri manjšem akvariju omejeni pri številu rib in pa prav tako pri njihovi velikosti

9. zlate ribice in pajčolanke so sicer ene izmed najbolj odpornih vrst ribic, a v akvariju manjšem od 100l nimajo kaj iskat, saj v naravi zrastejo do velikosti 40cm in je majhen akvarij slej ko prej močenje za takšne "orjake", saj nima ustreznih pogojev, s čimer mu avtomatsko zmanjšamo življenjsko dobo

10. velikokrat slišim, da ribe v akvarijih pod 100l umirajo iz neznanega razloga in velikokrat tudi sam ob podobnih težavah ne vem več kako bi pomagal, saj kot že rečeno, če v akvariju ni stabilnih pogojev, potem daljnoročno ni za pričakovat, da bo akvarij služil svojemu namenu

Akvarij velikosti pod 100l ponavadi normalno deluje 2,3,6mesecev...morda tudi do enega leta, ko pa nastopijo težave zaradi zgornjega opisa, nato pa ali akvarij roma v klet ali pa si ljudje dejansko nabavijo akvarij, kot ga svetujem že od vsega začetka
Prvi pravi akvarij je akvarij podjetja Juwel Rio 125, saj ponuja v svoji osnovni serijski opremi naslednjo opremo:
-akvarij volumna 125l (81*36*50cm - višina) s spodnjim okvirjem za blažitev pritiska
-pokrov z elektronsko dušilko za osvetlitev ter T5 žarnice
-filtrirno škatlo z zelo kvalitetno črpalko in filtrirnim materialom
-grelec
Komplet vsebuje že v osnovni ceni vso potrebno tehnično opremo.

Akvarij je lahko lep ali pa je lahko prava katastrofa in ker se manjši akvariji nabavljajo predvsem zaradi otrok, je v primeru pogina rib nato še toliko huje, zato še enkrat poudarjam, da v kolikor vam dopušča prostor si veliko raje nabavite akvarij velikosti nad 100l, saj cenovno boste slej ko prej na istem ali pa v primeru manjšega akvarija gledano daljnoročno še na slabšem.



NAVODILA ZA LASTNIKE FONTAN

Ob nakupu fontane moramo biti pozorni na naslednje stvari:
-za fontano je zaželeno, če uporabljate destilirano vodo (bo ostala dlje časa čista)
-vodo nalite do vrha zbirne posode in ne vklopite črpalke dokler ni v celoti potopljena pod vodo
(v tem primeru bo zajemala zrak, bo zelo glasna in se lahko hitreje pokvari)
-črpalko z črnim nastavkom nataknete na cev vodnega elementa
-na sami črpalki lahko nastavite moč pretoka črpalke in delovanja vodnega efekta
-stikalo ima 3 vklope (če je stikalo na sredini ne deluje nič, če stikalo pomaknemo v levo deluje samo črpalka, v kolikor pa v desno pa deluje črpalka in lučka)
-lučko vtaknete v temu primerno odprtino/držalo
-lučka se greje, zato ni zaželeno na segreto lučko nalivat hladne vode, saj lahko poči
-lučka ima ponavadi na sebi črno plastiko, ki je zaščita za transport in to morate sneti pri montaži
-lučka in črpalka delujeta na 24V, kar pomeni, da ste zaščiteni pred poškodbami v primeru nepravilnega rokovanja z napravo
(niste pa s tem zaščiteni pred kvarom črpalke in lučke, kar žal ni predmet garancije)
-fontane, ki imajo za vodni element na vrhu kroglo morajo biti postavljene na ravno podlago, saj se v nasprotnem primeru krogla ne bo enakomerno vrtela
(tudi za vse ostale fontane je priporočeno, da stojijo na ravni podlagi, saj tako se voda najbolj enakomerno preliva čez ves vodni element
-fontana ima svoje vodno zajetje (spodnja posoda), kar pomeni, da ob fontani ni potrebna pipa z vodo
(spodnja posoda se le ob zagonu napolni z vodo in se nato po potrebi doliva, ko voda hlapi)
-garancija na črpalko in lučko velja 12 mesecev



KAKO PRILAGAJAMO RIBE NA NOVO VODO - NOV AKVARIJ?


Nove ribe moramo vedno in obvezno prilagajat na novo vodo, ne glede, kje ste jih nabavili, pa če tudi vam jih je dal sosed, ki ima perfektno urejen akvarij je izkušen akvarist in še mu nikoli ni poginila niti ena riba.
Zakaj?

Riba se s svojo povrhnjico (zunanjo kožo) vedno prilagaja slanosti vode v kateri živi.
In če je slanost, oziroma prevodnost vode, kjer je prej živela večja, kot v vodi, v katero jo bomo spustili, mora iz sebe skozi povrhnjico izpustit solne molekule.
S tem se pri večjih razlikah koža odpre in na odprto kožo se vežejo bakterije, s čimer riba v 3-7 dnevih zboli in lahko v 10-14 pogine (mnogokrat zato ne izkušeni akvaristi krivijo prodajalce rib, češ da so nabavili bolne ribe).
V praksi je še to bolj očitno, saj vse trgovine ponavadi držijo ribe na večji slanosti in je zato razlika med domačo svežo vodo še večja.

Kako se temu izognemo?
Nove ribe doma spustimo iz vrečke v vedro.
Nato jim po cevki 4/6mm, počasi preko ventilčka, ki ga zmontiramo na konec cevke dolivamo vodo iz akvarija v vedro.
Ta proces izvajamo pribl. pol ure in v tem času dolijemo pribl. dvakrat toliko vode, v kolikor smo ribe prinesli.
Torej, če smo ribe prinesli v enem litru vode, dolijemo še v roku pol ure dva litra vode iz akvarija v vedro, kjer imamo nove ribe.
Ribe nato polovimo z mrežico in jih spustimo v nov akvarij, vodo odlijemo, manjkajočo vodo pa dolijemo iz pipe.

Kaj s tem dosežemo?
S tem se riba postopoma prilagaja na novo okolje in pri morebitni večji razliki v slanosti izpusti iz sebe manj molekul soli.
Zaradi postopnega prilaganja se s tem manj odpre njena koža, s čimer je posledično tudi manjša možnost okužbe.


KAKŠNE MERITVE BI NAJ IZVAJALI LASTNIKI AKVARIJEV TER RIBNIKOV?


1. KH TEST (karbonatna trdota) je najpomembnejši podatek akvarijske in ribniške vode.
Dokler je le ta izmerjen nad 3 ali vsaj 5, potem karbonatna trdota sploh ni pomembna.
Ko pa se ta spusti pod 3, potem pa postane voda izredno nestabilna in s tem ph močno niha, kar pa ni idealno za cel sistem, ribe, rastline in alge.
Torej moramo prvo karbonatno trdoto dvignit z določenim prahom ali tekočino nad 3 in jo nato venomer nadzorovat, saj je karbonatna trdota prehodna in se sčasoma porablja.

Še posebje je to izrazito pri ribnikih, kjer nam dežavnica ter topljen sneg, ki imata kh trdoto 0 zelo zmehčata vodo ter znižata kh vrednost.
Na nihanje vode in ph-ja pa lahko ob prenizkem kh-ju vplivamo tudi sami, z malce večjim odmerkom hrane, številom rib in ribjimi izdihljaji-co2, ki lahko ponoči močno spustijo ph v kislo stanje, saj rastline zaradi nedelovanja fotosinteze (ni svetlobe) počivajo in ne pretvarjajo co2 v kisik in se čez noč kopiči v akvariju ali ribniku.
Karbonatna trdota se izmeri tako da v stekleničko nalijemo 5ml akvarijske vode ter z titriranje štejemo kapljice do preskoka barve, torej štejemo kapljice testerjeve tekočine, ko se nam akvarijska voda v steklenički obarva iz modre v rumeno.
Koliko kapljic smo našteli, toliko je kh trdota akvarijske vode. Vse kar je nad 3 je zadovoljivo, praviloma pa bi naj bila 70% gh trdote.
Če je pod 3, je pa znak za paniko, saj je voda izredno nestabilna, s čimer lahko prihaja v kratkem času do spremembe ph-ja, kar ni dobro za stabilen biotop, alge in bolezen rib ter rastlin.

2. GH TEST (skupna trdota) je test za merjenje skupne trdote in se izmeri tako da v stekleničko nalijemo 5ml akvarijske vode ter z titriranje štejemo kapljice do preskoka barve.
Koliko kapljic smo našteli, toliko je gh trdota akvarijske vode.
Potreba po idealni vodi je odvisna od vrste rib, ki plavajo v akvariju.
Ustonoše imajo rade zelo trdo vodo, živorodke in ribniške ribe (zlate ribe ter koi krapi) malce manj, neonke in diskusi pa imajo rade zelo mehko vodo.

3. PH TEST (PH vrednost) je test za merjenje ph-ja in se izmeri tako, da v stekleničko nalijemo 5ml vode in nato dolijemo 4 kapljice testerja in na priloženi barvni skali odčitamo izmerjen ph.
Potreba po idealni vodi je odvisna zopet od vrste rib, ki plavajo v akvariju.
Ustonoše imajo rade malce bolj alkalen ph, živorodke ter ribniške ribe malce manj, neonke in diskusi pa imajo rade bolj kislo vodo.
1 - 7 kislo stanje
7 - nevtralno
7 - 14 alkalno stanje

4. NO3 TEST (nitrat) se uporablja za merjenje nitrata v vodi. Nitrat nastane iz beljakovin (ribji iztrebki, odvečna hrana,...) ki se pretvori v amonij ali amonjak (odvisno v kakšnem stanju je ph vode). Ta se nato pretvori v nitrit in iz tega nastane končni produkt nitrifikacijskega postopka nitrat, ki ga če smo izmerili, da ga je v akvariju preveč, odstranimo tako, da menjamo vodo in primerno očistimo filtre.
Vzrok za preveliko količino nitrata so ponavadi slabi akvarijski pogoji (slaba čistilna naprava, preveliko število rib, prevelik odmerek hrane, majhen akvarij, neprimerna kvaliteta vode,...)

5. PO4 TEST (fosfat) se uporablja za merjenje fosfata v vodi. Fosfat je poleg nitrata glavni krivec za nastanek alg ter bolezni rib.

6. Temperatura, ki bi naj bila v akvarija v grobem gledano med 20 in 30C sem postavil šele na 6. mesto, saj izhajam iz tega, da skoraj vsak laik ve, da v akvariju ne smemo imeti vroče ali pa zelo hladne vode in jo prav tako zelo enostavno izmerimo s pomočjo termometra, ki je lahko mehanski ali pa digitalni.
V kolikor imamo v akvariju grelec moramo edino paziti, da skalo ne nastavimo previsoko ali prenizko, za vse ostalo pa poskrbi termostat.

Ostale meritve pri nekih normalnih pogojih niso tako zelo pomembne!
NO2 TEST (nitrit) se uporablja za merjenje nitrita v vodi. Nitrit je sicer zelo strupena snov, a se v akvariju zadržuje le kratek čas, zato povečini ni nevaren.
NH2, NH3 TEST-a (amonij in amonijak)se uporablja za merjenje amoniaka ali amonija v vodi. Obe snovi sta sicer zelo strupeni, a se v akvariju zadržuje le kratek čas, zato povečini nista nevarni.

CA (kalcij) in MG (magnezij) TEST se pa izvaja pri morskih akvarijih.

SIO2 (silikat), CO2 (oglikov dioksid), O2 (kisik), FE (železo), CU (baker) TEST-i se zelo redkokdaj uporabljajo.

 
19.9.2017 | objavil: Robi | Število ogledov: 75
 


©2012 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane.
Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger] | e-pošta: info@akvarij.com
Smo: 14.12.2017, 23:35:10 | obiskovalec številka: 4860637 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net
facebook