| |
|
|
ŽIVALI OB RIBNIKU
|  |
|
%%%fbLikeLink%%%
|
|
VPRAŠANJE št. 246:
Sin s sošolci ustvarja projekt o vrtni mlaki in je dobil del naloge, da opiše katere vse živali pritegne voda iz ribnika, kdo si v ribniku poteši žejo ali poišče zavetišče?
Metka
ODGOVOR:
Poleg življenjskih organizmov, ki jih sami umetno vstavimo v naš ribnik, je voda velik magnet za vrsto različnih živali, ki si ob ribniku potešijo žejo, bodisi samo trenutno ohladijo, najdejo svojo novo domovanje ali pa začasno nasitijo.
Seveda je pa število in raznolikost vrst odvisna tudi od lokacije našega ribnika in bližje kot smo gozdu, močvirju, skratka mirnemu vaškemu okolju, več bo ob ribniku obiskovalcev.
Moj ribnik je tik ob gozdu in poleg vseh manjših in pogostih obiskovalcev sem ob ribniku opazil že tudi večje prebivalce gozda, kot so srne in tudi lisice.
Če ribnika nismo ustvarjali zaradi soseda ter prestiža in ob ribniku tudi velikokrat posedimo ter občudujemo naravo in ji tudi znamo prisluhniti, bomo kar hitro opazili, da z ribnikom nismo v našo okolico naselili le ribe in vodne rastline, ampak smo s tem privabili ogromno novih "sosedov".
Nekaterih smo veseli, nekaterih malce manj, a takšna je narava in ravno zato je ribnik še toliko bolj zanimiv, saj dan za dnem lahko ob vodnem zajetju odkrijemo nove prebivalce ter opazujemo njihov razvoj ter vsakdanje opravke.
Nismo samo ljudje tisti, ki imamo opravke in težave, če si ribnik ogledamo iz določene perspektive vidimo, da ima tudi vsak živ organizem nek opravek in nek cilj in včasih zna biti takšno opazovanje prav zanimivo.
Kačji pastirji so eni izmed najlepših in najbolj atraktivnih obiskovalcev ribnikov in marsikateri ljubitelj narave je počaščen, v kolikor pride na obisk kačji pastir.
Kačji pastir je zelo atraktivnih in pisanih barv podolgovatega telesa, ima večplastne velike očke, dve veliki krili in čeprav ima 6 nog ni sposoben hoditi.
Ob ribniku je zelo koristen, saj se prehranjuje med drugim tudi z ličinkami komarjev ter manjšimi insekti, ki jih lahko ulovi kar v letu. Ker je vsako krilo neodvisno oživčeno, mu to omogočajo zanj značilno zračno premikanje, saj je sposoben leteti nazaj in tudi lebdeti.
Je zelo velik teritorialec in ob enem vodnem zajetju ponavadi kraljuje sam, razen v času parjenja, kjer v svojo okolico sprejme le nasprotni spol.
V času parjenja samica v vodi prereže rastlinsko tkivo in vanj ter v okolico odloži svoja jajčeca, iz katerih se izležejo mlade žuželke - dragonfly larva.
Te so zelo podobna odraslim primerkom, s pomočjo trahealnih škrg živijo pod vodo in po pribl. 10 levitvi, oziroma po pribl. enem letu ali dveh splezajo na kopno, kjer se ob kakšen steblu preobrazijo v odrasli primerek.
Nekateri ostanejo v vodi tudi do 5 let.
Odrasli primerki prezimijo kot ličinke.
Kačji pastirji so tudi zelo dober bioindikator čistosti vode, saj v kolikor v vodi najdemo ličinke kačjega pastirja, potem je to znak za čisto vodo.
Žabe (Anure) spadajo med dvoživke in ribnik jih privlači kot magnet, saj v vodo odlagajo svoj zarodek, v obliki mresta, iz katerega se nato razvijejo paglavci, ki kar nekaj časa preživijo v vodi in nato se iz njih razvijejo žabe.
Anura izvira iz grščine in pomeni brez repa.
K ribniku lahko pripleše kar nekaj vrst različnih žab:
urh, krastača, rogljičevka, regica, krempljanka, tribarvna listovka, rdečeoka drevesna žaba, sekulja,…
Ker skoraj ne poznam pravljice, kjer na slikanici zraven ribnika ne bi bilo žabe, menim da žabe vsekakor sodijo ob ribnik, čeprav nam kdaj kakšno noč ukradejo spanec s svojim reganjem.
Sladkovodne rake (Astacus astacus) ali po slovensko Jelševec v ribnik vnesemo mi, včasih čeprav zelo redko se pa v ribnik naselijo sami. Raki so pravi bioindikatorji, saj živijo v zelo čistih vodah in v kolikor si ga sami vnesemo v ribnik, nam bo vodno zajetje kar hitro zapustil, če v ribniku ne bo biološko čiste vode. Zrastejo do velikosti 18cm, samica ki pa je praviloma malce manjša nosi svoje ikre pod svojim zadnjim repom.
Pupek (Trituridae) je v Sloveniji zelo razširjena vrsta in na tem območju najdemo tri vrste pupkov (planinski, veliki in navadni).
Pupki spadajo med dvoživke, ter so zelo podobni majhnim krokodilčkom, kuščarjem ali natančneje močeradom. Samica odloži ikre v vodi, kjer mladiči preživijo par mesecev in ko jim odpadejo škrge se preselijo na kopno, kjer tudi prezimijo.
Vodni drsalci (Gerris lacustris) spadajo v družino stenic in so zelo zanimivi predstavniki vseh vodnih zajetij, saj se zaradi svojih dlačic, ki jih imajo razporejene na nogah, ne morejo potopiti in dobesedno drsajo po vodni gladini.
Prednje in zadnje noge jim služijo kot stabilizator, med tem ko se s srednjim parom nog veslaje premikajo naprej in nazaj.
Prehranjujejo se z majhnimi žuželkami in se zelo radovedni, saj otipajo vsak delček, ki prileti na vodno gladino.
Pižmovka (Ondatra zibethica) je miški, oziroma bolje rečeno podgani podobna žival z zelo lepim krznom in živi v močvirnih področjih ter lahko zaide tudi v domač okrasni ribnik. Prehranjuje se z vodnim rastlinjem, raki, školjkami ter občasno tudi z ribami, kar je lahko glavni razlog prihoda v našo okolico.
Kuna (Martes foina)
Med kune spadajo navadne kune, vodne kune - vidre, jazbeci,… in čeprav so vse po videzu zelo ljubke, so kar precej nevarne zverinice.
V kolikor živijo v bližini močvirja in so nam prvi sosedje vidre, bomo imeli kar precej težav z ohranitvijo rib v ribniku.
Divja raca je prav tako zelo pogost predstavnik okrasnih ribnikov in v Mariboru sem imel celo primer, da sta najprej dve in nato celo cela jata redno obiskovale ribnik, ki je postavljen skoraj v centru mesta in ob eni izmed najbolj prometnih cest. Race so sicer zelo lepe in verjetno bi jo bil vesel tudi sam, v kolikor bi priletela k mojemu ribniku, a je ob tem potrebno povedati, da kar precej s svojimi iztrebki onesnažijo vodo.
Prehranjuje se z paglavci in raznimi žuželkami.
Pajki (Aranaea) so za nežnejši spol sicer nezaželeni obiskovalci ribnikov, a tudi oni si želijo ustvariti svoj kotiček ob ribniku, saj voda privablja insekte, ki pa so njihova hrana.
Skalnjak in grmovnice so njihova idealna prebivališča.
Na svetu najdemo najrazličnejše primerke pajkov velikosti do 2mm pa do 50 cm, imajo 4 do 6 oči, čeprav zelo slabo vidijo ter 4 pare nog.
Z predilno bradavico imajo sposobnost ustvarjanje pajčevine, ki jim služi kot dom ter za lovljenja plena.
Kače prav tako kot pajki niso ravno dobrodošle predstavnice ribnikov, a ker se prehranjujejo tudi z ribami in žabami včasih zaidejo v našo vodno zajetje.
Dobrodošle pa niso samo zaradi tega, ker nam odnesejo kakšno ribo, ampak predvsem zaradi neprijetnega videza, čeprav so zelo plašne in ugriznejo le če so neposredno ogrožene, ugriz pa je v večini popolnoma nenevaren.
Slepec sicer ne spada v družino kač, ampak med živorodne kuščarje, a ker ima noge zakrknjene je zelo podoben kači.
Metulje poznamo po vsem svetu že kar 127.000 različnih vrst.
Verjetno ni človeka, ki ne pozna metulja, a verjetno jih kar precej manj vedo, da imajo po celotnem telesu drobne luskice ter da imajo tipalo okusa v nogah.
Metulj je stvaritev narave, ki nam s svojo nedolžnostjo in pisanimi barvami ter predvsem atraktivnimi vzorci ob vsakem srečanju popestri dan in v okolico prinese dobro voljo ter pozitivno energijo.
Metulje k ribniku prižene voda ter sladki nektar različnih pisanih cvetov vodnih in obvodnih rastlin.
Odrasli metulji se razvijejo iz ličink - gosenic, ki pa v nasprotju s svojo odraslo različico niso nič kaj prida koristni, saj spadajo med rastlinojede vrste in lahko povzročijo na pridelkih kar veliko škodo, da ne omenim njihov zelo grd videz.
Želve so kar pogosti predstavniki vrtnih mlak, še posebej v kolikor je v bližini gozd ali vlažno področje, nekateri ljudje jih pa kar sami naselijo.
Želva se čez zimo zakopa v blato in tako prezimi, ko pa se temp. dvignejo pa se počasi prebudi in se poda na lov za raznimi paglavci in celo ribami, v kolikor jih je sposobna uloviti.
Pri želvah ne bi mogli govoriti o pravi hibernaciji, oziroma zimskem spanju, saj postane kratkotrajno aktivna tudi čez zimo, v kolikor se temp. dvignejo nad 10C.
V sezoni toplih mesecev pa je aktivna predvsem ob jutranjih in večernih urah, drugače se pa po več ur sončni na kakšnem kamnu ali deblu ob ribniku.
Mačke in če so še po vrh sosedove, nam znajo v ribniku povzročit kar nekaj sivih las, saj ali ribo odnesejo za kosilo ali pa jo ob nespretnem lovljenju z tačko in kremplji poškodujejo in nato sama pogine.
Obstaja kar nekaj različnih bolj ali manj humanih prijemov preprečevanja tega pojava, a ker izhajam iz tega, da smo ljubitelji narave, bi svetoval kar eno vodno pištolo ter mačko ob pripravi na napad malce poškropit, pa še ob tem je potrebno paziti, da jo ne poškropimo v uho, kar je za naše razvajence ponavadi kar precej boleče. Ko je govora o mačjem počutju, si muce kar precej hitro zapomnijo, kje so zaželene in kje ne, zato v kolikor škropljenje par krat ponovimo, sem skoraj prepričan, da se bomo tudi muce rešili.
Razne ptice se po večini zaradi vode zadržujejo ob ribniku, a nekatere nam znajo odnesti tudi kakšno ribo.
Kormoran (Phalacrocorax carbo) je zelo znan plenilec rib, ki ima celo med perjem manj zraka, tako da se lahko brez težav potopi pod vodo.
Siva čaplja (Ardea cinerea) živo ob rekah, potokih, vodnih zajetjih ali močvirjih in v kolikor ne živimo v urbanem naselju z veliko trušča, potem lahko kaj hitro pričakujemo obisk sive čaplje ter selekcijo rib v ribniku.
Siva čaplja zelo rada napada sama in jo moti prisotnost drugih ptic iste vrste, zato se je lahko ognemo tako, da ob ribnik postavimo plastično skulpturo sive čaplje.
Zraste do višine 1m, s premerom kril 2m, je zelo dober letalec z tipično s obliko kril in se prehranjuje z ribami, dvoživkami ter manjšimi sesalci.
Polži z hišico (Helix pomatia) spadajo med mehkužce in jih privlači ribnik zato ker imajo radi vlažne in mokre prostore. Jedo liste rastlin, so tudi kanabali, saj lahko napadejo sorodne vrste in ker prebavljajo celulozo jedo tudi papir.
Ježki so aktivni predvsem ponoči in se ob ribnik napoti predvsem zaradi žeje, prisotnost pa ga izdaja njegovo značilno dihanje.
V Sloveniji je najbolj znan beloprsi jež (Erinaceus concolor), ki se prehranjuje z deževniki, žuželkami, gobami in tudi s sadjem in živi predvsem v gozdu in na travnikih do višine 1000m.
Čebele (Anthophila) spadajo med žuželke in jih poznamo preko 20000 različnih vrst. Prehranjujejo se predvsem z nektarjevim in cvetnim prahom, k ribniku pa jih privabi voda.
Čebele so zelo pomembne za človeški obstoj, saj tretjino pridelkom oprašijo čebele, zato jih vsekakor ne uničevat, čeprav so pri ribniku kar precej moteče, še posebej v kolikor imamo v bližini gojitelja čebel in pridelovalca medu.
V tem primeru bo naš ribnik vedno poln čebel, ki seveda niso napadalne, a so kar precej moteče ob poseganju v vodo, saj nas lahko ob nespretnem koraku kar hitro katera piči, kar pomeni za nas majhno bolečino, za njo pa zagotovo smrt.
V kolikor v bližini nimamo čebeljih družin je njihova prisotnost, kakor tudi prisotnost ostalih insektov in žuželk neomembe vredna, oziroma smo lahko veseli, v kolikor nas pride kakšna kdaj obiskat.
|
| |
|
|
11.06.2017 | objavil: Robi | Število ogledov: 130 |
|
|
|
| |
|
ENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com
