AQUA-RO-DESIGN; ribniki, akvariji, fontane,...
aqua-ro-design
Domov O podjetju Naše delo Ponudba Galerija slik Nasveti
Aktualne novice Aktualne cene Akvarij.com na Facebook-u
www.akvarij.comwww.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com www.akvarij.com
 
ISKANJE PO PORTALU
VREME PO SLOVENIJI
PREDSTAVITEV TUJI JEZIKI
   
NAGRADNI IZBOR
PRIJAVNICA za CRAZY PICTURE 2018
ANKETA
Zanimam se za:








predhodne ankete
 
eNoviceENOVICE - želim se prijaviti na prejemanje novic spletne strani akvarij.com

 

PRIPRAVA RIBNIKA NA ZIMO

PRIPRAVA RIBNIKA NA ZIMO

Ribnik je del narave, ki se odziva prav na stanje in predvsem temperature v naravi.
Če je v pomladnih mesecih razvidno bujno rastje vegetacije, razvoj in pomladek rib, nam poletni meseci prinesejo pisane barve in malce večjo količino alg in prav tako je v jesenski mesecih lepo razvidno, kako ribnik počasi tone v jesenskih barvah in kako se življenja počasi umirja ter se pripravlja na zimske spanec. Temu primerno se moramo pripraviti tudi skrbniki, oziroma ljubitelji ribnikov.

Ribe!
Ribe v poznih jesenskih mesecih vse manj iščejo hrano in so prav tako vse manj aktivne, zato pozor na odmerek hrane, ki naj bo z vedno bolj hladnimi jesenski dnevi tudi vse manjši.
Nekje sem zasledil podatek, da ribe, ko se temp. v vodi spustijo pod 15C, naj ne bi več iskale hrane, a izkušnje kažejo, da bodo iskale hrano tudi pri nižjih temperaturah, je pa res da vedno manj in ko se temperature spustijo pod 5C, jih ni zaželeno več hraniti.
Pravilo 2 min je v tem primeru najbolj idealno.
Pravilo pomeni, da ko vržemo v vodo določen odmerek hrane, mora ta v roku 2 min izginiti in tako bomo najbolj idealno hranili ribe, pa naj bo to pri 35C ali pa pri 5C.
Ob tem pa je še potrebno navesti podatek, da je pa potrebno v tistih jesenskih dneh, ko pa so še temperature dovolj visoke ribam dajati malce večji odmerek hrane, da si naredijo dovolj zaloge za puste zimske mesece, a tudi ob tem je potrebno poudariti, da dodamo toliko večji odmerek kolikor ga zaužijejo. Rezerve si naj ribe naredijo v telesu in povečan odmerek naj ne bo na dnu ribnika.

Vodne rastline!
Vodne rastline rastlinskega filtra ter ostale obvodne rastline, v kolikor ne porjavijo še pred prvim mrazom, porežemo ca 10cm nad korenino, saj so tako manj občutljive na mraz in verjetnost njihove ponovne vegetacije je skoraj enaka 100%.
Odmrle liste rastlin moramo odstraniti, da še dodatno ne obremenjujejo sistema.
V kolikor so v ribniku bolj občutljive rastline jih je potrebno z lončkom odstranit ali pa primerno zaščitit.
Plavajoče rastline (pistia stratiotes, salvinia natans, trapa natans,…) so sezonske in bodo že ob prvih nižjih temp. porjavele, tako da jih lahko že takrat odstranimo iz ribnika, da ne bodo še dodatno obremenjevale vodo.
Tudi lokvanji brez težav prezimijo v ribniku, še posebej če so potopljeni na primerni globini za vsako vrsto lokvanja in je ta globina globlja od 40cm.
Njihove rjave odmrle liste je prav tako potrebno odstranit iz vode.
In še na eno skupino rastlin ne smemo pozabiti in sicer vodne rastline, ki so v celoti potopljene v vodi in jih imenujemo oksigenatorji. (hippuris vulgaris, elodea densa, najas major, myriophyllum sp.,…)
Tudi te brez težav prezimijo v vodi, njihovi listnati deli precej porjavijo ali celo odmrejo, spomladi pa dobijo zopet njihovo tipično zeleno barvo.

Čistilne naprave!
Tudi naprave, ki so čez leto vzdrževale ribnik v ravnovesju moramo pri temp. okoli 0C počasi izklopiti.
Naprave, ki skrbijo za čisto vodo v ribniku je kar nekaj in v jesenskem času jim morajo posvetiti še malce več časa, da jih primerno pripravimo, očistimo in shranimo za naslednjo sezono
Vse ribniške črpalke so izdelane tako, da lahko ostanejo v vodi skozi vso zimo, pri tem moramo edino paziti da so na globini, kjer mraz v Sloveniji v ribniku ne naredi več ledene skorje, če pa želimo črpalkam podaljšati življenjsko dobo, pa jih raje odstranimo iz ribnika in jih shranimo v garaži ali v kletnih prostorih. Ko črpalko v jesenskih mesecih izklopimo, ne glede ali bo ostala v ribniku ali pa jo bomo shranili v hiši, jo moramo razstaviti in dobro očistiti nadležnih alg, mehanskih nečistoč, mulja ter vodnega kamna. Še posebej natančni in pozorni moramo biti pri turbinici ali rotorju črpalke, saj nedelujoče in nečisto stanje črpalke v zimskih mesecih lahko privede do tega, da nam črpalka v pomladnih mesecih ne bo več delovala. Če pa bo črpalka romala v hišo, jo je pa zaželeno hraniti v kakšnem vedru z vodo.
Enak postopek velja za vse ostale črpalke, ki so v ribniku in ustvarjajo kakšne dodatne vodne efekte (vodomet, slap, potok, vodne igre,…)
Pri vodnih lučkah je pa potrebno le čiščenje stekla in če je le mogoče jo odstranimo iz ribnika, a je ni potrebno hraniti v vodi.
V kolikor jo ne odstranimo iz ribnika, jo pa moramo obvezno spustiti na tisto globino v ribniku, kjer se čez zimo ne bo naredila ledena skorja, saj so vodne lučke ponavadi na globini od 15 do 30cm, kar pa ne predstavlja varno globino in jo led lahko uniči.
UV - napravo, ki je izven vode razstavimo, dobro očistimo notranje steklo ter jo odstranimo, saj če bo ostala ob ribniku obstaja velika verjetnost, da jo bo mraz in led uničil.
Naslednji zalogaj je filter.
Pretočni filter, oziroma njegovo vsebino filtrirne materiale zelo dobro očistimo in pri tem ni potrebno več paziti na ohranitev bioloških bakterij, zato jih lahko očistimo kar z tekočo vodo. Škatlo ali posodo filtra očistimo, vodo odtočimo in jo pokrijemo, da se čez zimo ne polnil z vodo, saj lahko led povzroči razpoke na posodi.
Enako velja za vse ostale notranje filtrirne posode, kakor tudi za tlačni fitoclear sistem, kjer je pa bolje da ga odstranimo in ga spomladi ponovno namestimo ob ribnik.
V kolikor sta sestavni del filtrirnega sistema tudi ozonska naprava in I-tronic jo zaradi občutljivosti mikroprocesorja raje hranimo v zaprtih prostorih.
Prav tako čez zimo raje iz ribnika odstranimo tudi vse ostale občutljive naprave, kot so carbotronic - avtomatski dozator za rast rastlin, avtomatski hranilnik, daljinci za vklop naprav…., v kolikor jih imamo vključene v vodni biotop.
Generalno in na kratko strnjeno zima pač ni najboljši prijatelj vseh električnih naprav v ribniku in njihova življenjska doba bo zagotovo par let nižja, v kolikor bodo ostale čez zimo v vodi, čeprav vsi proizvajalci zatrjujejo, da so naprave narejene tako, da lahko "prezimijo" v vodi.

Meritve vode!
V ribniku še pred zadnjim posegom v sezoni naredimo osnovne meritve vode in če sta skupna trdota - gh med 8 in 15 in če je karbonatna trdota nad 5, potem je voda dovolj stabilna za zimsko stanje.
Vodo v hladnejših mesecih ni zaželeno več menjati, razen če smo že prej opazili, da se je na dnu nabrala velika količina nečistoč in mulja.
Če se že odločimo za menjavo, potem vsekakor ne smemo odstraniti vsega mulja, saj s tem ribam odstranimo varno zimsko zavetišče in z menjavo ne smemo čakati do poznih jesenskih mesecev.
Če imamo normalno jesen, kar je sicer v zadnjih letih težko reči, potem je zadnji čas za menjavo 1/3 vode konec septembra.
Del sveže vode v zgodnjih jesenskih mesecih sigurno ne škodi niti ribam niti sistemu, pri tem moramo le paziti da ne posrkamo preveč mulja.

Odpadlo listje!
Pri ribnikih, ki se nahajajo v bližini gozda ali pa so obraščeni z listavci je zelo pomembno, da z ribnika redno vsaj enkrat tedensko čistimo odpadle liste, ki pri določenih vrstah dreves (predvsem hrast in oreh) lahko povzroči večjo nihanje ph-ja voda, predvsem v kislo stanje, kar pa seveda ni dobrodošlo za Azijske ribe, ki imajo rade malce tršo vodo in ph v alkalnem stanju. Obstajajo tudi zaščitne mreže, s katerimi lahko pokrijemo ribnik, a ker sem mnenja, da bi naj imel ribnik naraven videz, jo odsvetujem.
Ribnik je tako pripravljen na zimo in če nočemo preveč dlakocepit ali posegati v naravo, ga pustimo v takšnem stanju do naslednje pomladi.
Živimo v regiji, kjer imamo podnebje z štirimi letnimi časi in normalno je, da mraz na ribniku naredi ledeno skorjo in če smo pri sami izvedbi upoštevali pravilo, da je ribnik dovolj globok, vsaj 80cm, idealno je pa 120cm, nam bodo naše ribe v ribniku tudi pri temp. - 25C hvaležne. Nekje sem dobil podatek, da se pri - 25C na ribniku naredi 30 do 40cm debela ledena skorja, tako da še ostane pod ledom dovolj prostora, da se ribe ne zadušijo in ne zmrznejo, saj ima voda na globini 100cm temp. +4C.


ZIMSKO OPRAVILO V RIBNIKU

Zima, sneg in led ustvarijo v ribniku pravljično lepo podobo in naše edino zimsko opravilo je, da pri ribniku nič ne delamo.
Če pa že nimamo mira z ribnikom tudi pozimi, pa želite ribam vsaj malce pomagat potem pa to lahko naredite z naslednjimi napravami:
-preden se naredi na ribniku led na vodno gladino položimo kakšen stiropor.
S tem bomo preprečili, da bo že ob prvem mrazu ribnik zaledenel v celoti.
Ta izvedba je najcenejša, a žal tudi najmanj učinkovita.
-naprednejša naprava je zračna črpalka in dovod zraka v ribnik, s čimer še dlje časa preprečimo nastanka ledene skorje čez cel ribnik
-še naprednejša izvedba je stiroporast nastavek v kombinaciji z zračno črpalko, kjer nastane večja luknja v ledeni skorji in ta nastaja tudi pri temp. pri -10C
A vedno pri uporabi zračne črpalke v zimskih mesecih vas moram opozorit na to, da razpršilec zračne črpalke ne namestite na dnu ribnika, ampak nekje na max. globino do 40cm. Zračna črpalka pozimi nima tega namena da v ribnik dovajamo zrak za ribe, ampak le da ne nastane ledena skorja čez ves ribnik in z tem ko imamo luknjo v ledeni skorji prihaja do izmenjave plinov z dna ribnika v zrak.
V kolikor pa bi imeli razpršilec zračne črpalke nameščen na dnu ribnika, pa bi na tak način v ribnik dovajali premrzel zrak. Voda na globini 100cm ima 4C in če je od zunaj npr. - 20C z tem ribnik dovajamo izredno mrzel zrak in vodo dodatno ohlajamo.
Na kratko povedano, če že želimo ribam v zimskim mesecih pomagat potem si nabavimo zračno črpalko s stiroporastim nastavkom, le pazite kako globoko boste spustil razpršilec. Te naprave tudi nimajo nekih visokih cen in so nekje med 30 in 50eur.
Če je ribnik primerne velikosti in globine in če je bil čez leto normalno vzdrževan in ni prenaseljen z ribami takšne naprave niso nujno potrebne.
So pa zelo zaželene, če pride v zimskih mesecih do velikih nihanj v temp., predvsem takrat ko so temp, izredno nizke in se naredi na ribniku ledena skorja, nato pa se nenadoma močno otopli. V takšnem primeru se začnejo pod ledeno skorjo v ribniku razvijat že določeni procesi, led se pa še ne stopi in ribe v kolikor ne uporabljamo zračne črpalke, ki naredi luknjo v ledeno skorji, se lahko zadušijo, saj plini ostajajo pod ledeno skorjo.
Ta luknja pa v nobenem primeru v zimskih mesecih ne služi za hranjenju rib.
stiropor in zracna crpalka

Vsekakor pa še moram omeniti par ekstremnih dejanj, ki jih nikakor ni zaželeno ponavljati.
"Ribe pod ledom so se mi smilile, zato sem jim razbila led in jim dala malce večjo količino hrane, da bodo lažje prezimile in zdaj mi ni jasno zakaj so vse poginile", je bila izjava ene gospe.
Gospa je naredila dve napaki in sicer, če se je na ribniku naredil led, potem so se vsi normalni življenjski procesi pod ledeno ploskvijo umirili in takoj ko je gospa prebila led jih je z dovodom kisika ponovno aktivirala in ko je še nato dodala hrano, se je vse skupaj pomnožilo z 10. Pospešila in obudila je nitrifikacijski postopek in ker je luknja v ledu čez čas zopet zaledenela, stranski produkti nitrifikacijskega postopka niso imeli izhoda in so se razkrajali pod ledom, kar je privedlo do zadušitve rib.
Ob tem še naj povem podatek, da se najverjetneje ribe hrane niso niti dotaknile, saj se ne prehranjujejo več pod temp. 5C, kaj šele ko je nad njimi ledena ploskev.
zimska idilazimska pravljicaled na ribniku


HRANJENJE RIB

Hrano za ribniške ribe izbiramo tudi na letni čas.
Spomladi hranimo ribe bogato z proteini in vitamini, da jim povečamo odpornost, poleti z lažjo hrano polno kerotina in spiroline, da se jim ob daljšem sončnem obdobju še bolj poudari intenzivnost barv.
V zgodnji jeseni jih hranimo zelo pogosto in predvsem z hrano polno suhih maščob in proteinov, da si nakopičijo dovolj zaloge za prezimovanje in tik pred zimo jim še dodajamo hrano polno probiotskih encimom za zvišanje odpornosti organizma.
Večina hran je vakuumsko sušenih, zato moramo biti pazljivi, da po hranjenju vedno zapremo pokrovček na posodici za hrano, saj drugače nam bo vlaga iz ozračja zmanjšala rok trajanja hrane in tudi hrana bo manj užitna.

Vitamini

K hrani lahko v vsakem letnem času dodajamo razna vitaminska sredstva, ki so ponavadi v obliki tekočin, s čimer se poveča odpornost organizma po večjih stresih ali zdravljenju rib.
Vitaminski naboji so sestavljeni iz:
Vitamin A skrbi za dober vid in rast in nastane iz karotena
Pomanjkanje vitamina A lahko vpliva na zamastitev ali celo odmiranje jetrnih celic.
Vitamin B1 skrbi za pretvorbo ogljikovih hidratov v energijo in sladkor, s katero oskrbuje možgane in živčni sistem.
Vitamin B2 skrbi za veliko vlogo pri pretvorbi proteinov in izgradnji mišične mase ter za zaščito kože.
Vitamin B5 skrbi za izgradnjo različnih encimov.
Vitamin B6 je zelo pomemben za živčni sistem.
Vitamin C skrbi za odpornost rib in izgradnjo ribjega skeleta in pretiran odmerek ni zaželen za mlajše vrste rib, najdemo pa ga tudi v obliki vodni rastlin in alg
Vitamin B12 skrbi za dobro prebavo in prebavne organe, kakor tudi za obnovo rdečih krvnih celic, ki so odgovorne za dober prenos kisika po krvi ter za dobro rast rib.
Vitamin D3 skrbi za dobro absorbcijo phosforja in calcija ter tako skrbi za dober razvoj ribjega skeleta.
Vitamin E skrbi za stabilizacijo vitaminov v hrani (nenasičenih maščobnih kislin).
Vitamin H (biotin) je rastni hormon.
Vitamin K skrbi za sedimentacijo (strjevanje) krvi po poškodbi.
Cholin skrbi za izgorevanje maščob, oziroma za dobro prebavo.

Minerali
Mineralne snovi lahko ribe pridobivajo preko prehrane, ali pa preko škrg kar iz vode, pomanjkanje mineralnih snovi pa lahko tvori motnjo v ribjem telesu, kar lahko privede do neatletske postave rib, nižjo atraktivnost barv rib, v grobem pa tudi do bolezni in pogina rib
Pomembnost mineralnih snovi so pa naslednje:
Baker - Cu je sestavina nekaterih encimov in je pomemben dejavnik pri nastajanju krvi.
Fosfor - P skrbi za krepitev skeleta.
Jod - I uravnavo presnovo in spodbuja rast.
Kalcij - Ca je glavni element pri rasti in krepitvi ribjega skeleta in skrbi za presnovo železa v telesu.
Kalij - K vpliva na aktivnost mišičja, pretok kisika po telesu in vpliva na presnovo.
Klor - Cl je pomemben pri nastajanju želodčne kisline ter vpliva na presnovo.
Magnezij - Mg spodbuja encimski sistem ter tako kot kalcij krepi ribji skelet.
Natrij - Na vpliva na pravilno delovanje živcev in mišic.
Cink - Zn pospešuje celjenje zunanjih in notranjih ran.
Kobalt - Co je del vitamina B12.
Krom - Cr spodbuja rast.
Mangan - Mn je pomemben element pri zgradbi ribjega skeleta.
Železo - Fe pospešuje nastajanje rdečih krvnih teles in pospešuje odpornost organizma.




 
25.10.2018 | objavil: Robi | Število ogledov: 115
 


©2018 www.akvarij.com servis, prodaja in vzdrževanje akvarijev ter ribnikov | Vse pravice pridržane.
Kontakt: 041 697 116 [Robert Leitinger] | e-pošta: info@akvarij.com
Smo: 22.11.2018, 12:19:36 | obiskovalec številka: 5211754 | Izdelava spletne strani in gostovanje www.sloHost.net
facebook